Pri tem pojavu moramo poudariti več stvari; najprej, da se nedvomno ne omejuje le na islamski svet. Poznamo judovske, krščanske, hindujske, budistične in druge različice te vrste. Skupno jim je to teoretsko zavračanje zahodne modernosti in kapitalistične etike. Podpora, ki jo uživajo med ljudstvom, izvira iz razočaranja nad klasičnimi protisistemskimi gibanji in državnimi strukturami, ki so jih ta skonstruirala, saj po njihovem ne morejo premagati polarizacije, ki je značilna za obstoječi svetovni sistem. Vsa poudarjajo antagonizem do samega pojma posvetne države, zato propagirajo zaostren antietatizem. Taka gibanja ne kažejo zanimanja, da bi pomagala strukturam svetovnega sistema pri premagovanju težav, temveč so dezintegracijska sila. Seveda sistem nekatera gibanja vedno znova vključuje vase in ta gibanja sama po sebi ne bi dosegla nobene temeljne spremembe. Toda v kontekstu dejavnikov, ki delujejo onkraj njihovega početja – globalno zmanjševanje dobička in globalno razočaranje nad reformističnim liberalizmom –, prinašajo v strukturo precejšnje uničenje.