Tisto, kar naj bi se v nemški politiki danes prikrivalo, Sarrazin navede že na začetku. Ključne teze so, da preveč priseljencev živi od socialne podpore, da se muslimanski priseljenci v drugi in tretji generaciji v novo domovino ne vključujejo uspešno in da imajo priseljenci v primerjavi z Nemci preveč otrok. In če bo šlo vse skupaj tako naprej, bo – kot piše na 19. od več kot 450 strani, kot jih ima Sarrazinova knjiga – čez 300 let pravih Nemcev le še tri milijone. O tem, da o knjigi te dni razpravlja vsa Nemčija, smo že pisali. Novo pa je predvsem to, da bo upravni odbor nemške zvezne banke, katerega član je tudi Sarrazin, nemškemu predsedniku Christianu Wulffu predlagal Sarrazinovo razrešitev. Še vedno pa je sveža tudi razprava, ali bi Sarrazinovo knjigo in razmeroma veliko podporo, ki jo Sarrazin očitno uživa med ljudmi, smeli primerjati s časom, ko se je rojeval politični antisemitizem in so nastajale prve antisemitske stranke. Vsaka pavšalna trditev o tej temi je napačna, potreben pa se zdi pogled v čas okoli leta 1879.