V literaturi je najti več različnih tipologij uživanja drog.Vsem je skupno, da se nagibajo h gradacijam ali stopnjevanju, tako da pogosto ni jasno, ali je govor o stadijih ali tipih uživanja. Kušević V. Kušević, Zloupotreba droga, Grafički zavod Hrvatske, Zagreb, 1987, str. 197-203., na primer, razlikuje med (1) eksperimentatorji, uživalci, ki poskusijo mamilo, vendar ne nadaljujejo, čeprav se zgodi, da v določenih okoliščinah poskus spet ponovijo; (2) rekreativnimi uživalci, ki občasno ali celo redno v določenih časovnih razmikih uživajo mamila; (3) funkcionalnimi odvisniki, ki uživajo določeno mamilo, so od njega odvisni, vendar pa v družbi normalno funkcionirajo; (4) disfunkcionalnimi odvisniki, ki so odvisni od droge in ne funkcionirajo več normalno, droga je v njihovem življenju osrednjega pomena; (5) družbeno tradicionalnimi uživalci, ki živijo v kulturah, kjer je uživanje mamila del vsakdanjega življenja (koka v Andih, opij v Indiji ipd.); (6) terapevtskimi uživalci, ki uživajo mamila kot zdravila, ponavadi pod zdravniškim vodstvom, in jih tako tudi dojemajo; in (7) nekonformisti, katerih uživanje je povezano z uporom proti obstoječim vrednotam (npr. hipiji in kanabis). V tej klasifikaciji so prvi štirje tipi povezani s količino užite droge, še bolj pa s prevzemanjem deviantne identitete zasvojenosti. Ostali trije so kategorizirani po drugačnih merilih. Senghers W. Senghers, »Putting out fire with water instead of gasoline: The necessity of a clear distinction between use, addiction and junkyzation«, Newsletter of The European Movement for the Normalization of Drug Policy, 6 (marec 1989), str. 14-15.