IZVOZ. Po padcu komunizma na Vzhodu pridelajo toliko kriminala, da ga lahko brez težav izvažajo. Zahodni policijski analitiki se sprašujejo, kaj bo zdaj, ko bodo poleg sicilske cose nostre, azijske in albanske mafije na mednarodno prizorišče stopili še podjetni gangsterji iz vzhodne Evrope. Avto, ukraden v zahodni Evropi, v enem dnevu pripotuje do Budimpešte, drugi dan pa že vozi po ruskih cestah. Mednarodna delitev dela v kriminalnem podzemlju je že šla tako daleč, da, recimo, amfetamine za potrebe nemškega trga izdelujejo v Rusiji. Lani so jih izvozili za 200 milijonov mark. Ruski kemiki so ob tem pokazali dovolj smisla za humor. Zadevščino so ustekleničili v embalažo, namenjeno za transport zdravila proti prehladu. Balkanske vojne so tudi v trgovino z mamili in njihov transport vnesle geostrateške spremembe. Tona kokaina je iz Kolumbije v Evropo potovala prek Finske in Rusije. Tovor je bil zapakiran v domnevno mesne konzerve. Menda je ruskim organom pregona tovor pomagala odkriti izraelska tajna služba. Uradno v Rusiji uživa mamila poldrugi milijon ljudi. Igor Baranovski pravi, da jih je tri milijone. Na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze pa osem milijonov in pol. Kljub temu, da poznavalci kanalov, po katerih po novem potuje droga, že govorijo o »ruskem koridorju«, Bolgarija ostaja pomembno tranzitno območje. Bolgarski cariniki so lani zaplenili 500 kilogramov heroina. Violina Hristova, novinarka sofijskega časopisa Standart, pravi, da skozi Bolgarijo še vedno potuje pol Evropi namenjenega heroina. Ker je avtocesta bratstva in enotnosti še vedno zaprta, je tudi Madžarska postala tranzitna država. »Madžari so le kurirji,« se tolaži Peter Vajda iz Budimpešte in ugotavlja, da mamila še niso preplavila madžarskega dela Panonske nižine.