»Take stvari me pripeljejo tako daleč, da naredim kaj na lastno pest, čeprav ni skladno z zakonom: prinašalca ali preprodajalca drog in mladostnika, ki življenjsko ogroža druge v zavodu, s privolitvijo njegovih staršev za krajši čas pošljem domov. Pred nedavnim smo na primer že drugič sprejemali fanta, ki ga je k nam napotilo sodišče. Ob sprejemu mladostnike testiramo in če test pokaže prisotnost trde droge, sprejem odložimo. Leta 2001 je namreč po treh tednih bivanja v zavodu umrl fant, za katerega nihče v zavodu ni vedel, da se je zdravil z metadonom. Česa takega si ne bom dovolil. Fanta smo torej že drugič sprejemali, a kaj se je zgodilo: tako kot prvič je test sline in urina pokazal, da je fant užival kokain. Napotili smo ga v Ljubljano v Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, k strokovnjakom, ki naj odločijo, ali se bo zdravil ambulantno ali hospitalno. Šele potem smo ga bili pripravljeni sprejeti. Vendar pa sem zaradi tega v sporu z državo, kajti fant ima sklep sodišča in v zavodu bi ga morali sprejeti. Ne, oprostite, take odgovornosti ne prevzemam, ker v zavodu nismo usposobljeni za zdravljenje odvisnikov,« brani ravnatelj svoja stališča.