Če je nekaterim na ministrstvu za notranje zadeve že jasno, da je policija premajhna, da bi se ukvarjala z dokazano manj škodljivo marihuano, če želi končno zadati omembe vreden udarec trgovini s heroinom, so drugi še vedno na začetku. Kot da bi se zavedli dosedanjih policijskih neuspehov, bi najraje začeli z marihuano, saj je, kot vedo povedati, vsak, ki uživa heroin, začel z marihuano. Podatek je pretresljiv, vendar ne pove, da je vsak, ki kadi marihuano, pred tem kadil cigarete, da ne govorimo o tem, da je pil alkohol - vse to pa je za zdaj še dovoljeno. Septembrska številka policijske revije Sled brezkompromisno obračunava z vsemi prepovedanimi drogami in se povsem razlikuje od strategije, ki so jo na ministrstvu zapisali pred nekaj tedni. Sicer zelo natančna in vzorno napisana besedila se ukvarjajo s posamezniki, s posameznimi drogami. Na triindvajsetih straneh, ki so jih posvetili mamilom, sploh ne govorijo o organiziranem kriminalu in skupinah, ki se ukvarjajo s preprodajo mamil. Avtorji namigujejo, da bi bilo dobro, če bi alkoholu in cigaretam namenili podobno pozornost kot ostalim drogam. Če se vam je zdelo, da ste s svojim kozarcem vina ob kosilu normalen državljan, ste se očitno zmotili: skupina ljudi na ministrstvu, ki bi jo lahko poimenovali konservativna struja, se s tem ne strinja. V reviji Sled so vsi argumenti proti mamilom zoženi na ameriške izkušnje, ki pa, kot je znano, za Evropo niso sprejemljive, saj je jasno, da italijanski, španski, nemški, švicarski in seveda nizozemski model niti približno ne obravnavajo uživanja marihuane tako kot Američani. Še več, avtor članka o italijanskih izkušnjah z liberalizacijo marihuane preprosto obračunava z italijanskm zakonom o mamilih in Italijane opozarja, da bodo imeli zaradi njega težave z OZN in z vključitvijo v Evropo. Naj namignemo, da nam, pri tonah heroina, ki ga zaplenijo slovenskim tovornjakarjem, prav gotovo ne bo nič lažje.