Pomanjkanje mangana pri človeku ni znano, saj je ta element zastopan praktično v vseh oblikah hrane. Znani so redki primeri otrok, ki zaradi popolnoma umetne prehrane niso vnašali mangana v telo. Pri njih je prišlo do demineralizacije kosti in zaostanka rasti, kar pa se je normaliziralo, ko so uživali dodatke mangana. Brez mangana v prehrani je ostala tudi poskusna skupina moških, pri katerih je prišlo do znižanja holesterola, kožnih izpuščajev ter povišanja vrednosti krvnega kalcija in fosforja. Poskusni skupini žensk, ki so jim hrano očistili mangana, pa se je zvišal krvni sladkor. Čeprav mangan že od leta 1931 uradno velja za življenjsko pomemben mikroelement, je zelo slabo raziskan in zanj ni priporočenega dnevnega odmerka. Izračunana pa je zadostna dnevna količina, ki znaša nekaj mikrogramov za novorojenčke, 2,3 mg za moške in 1,8 mg za ženske. 1 mg mangana denimo vsebujejo: 2 dl ananasovega soka, majhna skodelica zelenega ali velika črnega čaja, 50 g mandljev, pol skodelice rjavega riža, pol skodelice ovsenih ali mešanih kosmičev, poldruga rezina polnozrnatega kruha. Pri odraslih velja za zgornjo še neškodljivo mejo 11 mg v obliki prehrane in dodatkov, vegetarijanci pa s svojimi oreščki in polnozrnatimi jedmi dostikrat dosegajo tudi do 20 mg mangana dnevno brez škodljivih posledic za zdravje.