jejo s krvjo in prenašajo sporočilo od celice do celice. Cink je komponenta mnogih hormonov, ki so povezani z rastjo, prehranjevanjem, odzivom imunskega sistema in razmnoževanjem. Cink je povezan s tvorbo leptina, hormona, ki daje občutek sitosti, zavira apetit in z delovanjem na ščitnične hormone vpliva na hitrost, s katero porabljamo zaužite kalorije. Zdravim prostovoljcem v raziskavi se je namreč količina leptina dvignila, ko so nekaj tednov uživali dodatek cinka. Cink je ravno tako vpleten v obratni proces – ustvarjanje apetita in mnoge primere anoreksije povezujejo ravno s pomanjkanjem tega elementa. Če gremo od apetita k prebavi in izrabi hrane, se ponovno srečamo z mehko kovino, saj je inzulin, eden glavnih presnovnih hormonov, utežno sestavljen kar iz treh odstotkov cinka. Poskusi z živalmi so pokazali, da pomanjkanje cinka pripelje do avtoimunskih bolezni in tako so živali obolele za diabetesom tipa 1, kjer celice, ki proizvajajo inzulin, odmrejo. Pri diabetesu tipa 2 slinavka še vedno proizvaja inzulin, a ne v zadostnih količinah. Ker celice lahko proizvajajo inzulin, ne morejo pa cinka, je pomanjkanje tega elementa en možen vzrok za nastanek te bolezni. Pri laboratorijskih miših, ki so jim iz prehrane odstranili to mehko kovino, se je proizvodnja inzulina občutno znižala.