Zavarovancem, ki opravljajo posebno težka ali zdravju škodljiva dela oziroma dela, ki jih po določeni starosti ni več moč uspešno opravljati, se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Ta lahko znaša največ 50 odstotkov, kar pomeni, da se jim 12 mesecev dejanskega dela šteje največ za 18 mesecev zavarovalne dobe. Ob koncu leta 1994 je bilo po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v družbenem in zasebnem sektorju zaposlenih na 156 vrstah delovnih mest, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem zaradi težavnosti in škodljivosti dela, 34.067 zavarovancev oziroma 4,4 odstotka od skupno 769.325 zavarovancev. Od skupno 453.669 upokojencev jih je konec leta 1994 62.345 ali 13,74 odstotka dopolnilo del zavarovalne dobe na delovnih mestih, na katerih se je ta štela s povečanjem. Ugodnejši pogoji za priznanje pravice do pokojnine oziroma pravice do višjih zneskov pokojnin, kot bi jim šli po splošnih predpisih, so določeni za delavce organov za notranje zadeve in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij, za delavce na obrambnem področju, za administrativno upokojene delavce organov nekdanje SFRJ, za poslance, vladne funkcionarje, sodnike ter delavce v premogovnikih. V prvem polletju leta 1996 je uživalo dodatke k pokojninam v povprečni višini 27.338 tolarjev 3165 upokojenih delavcev organov notranjih zadev in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij. Pravico do administrativnih pokojnin je uživalo 56 upravičencev, z izplačevanjem teh pokojnin je bilo porabljenih 13,3 milijona tolarjev. V prvih lanskih šestih mesecih je pokojnino po zakonu o poslancih, ki so v povprečju znašale po 105.139 tolarjev mesečno, uživalo 53 upravičencev ter štirje vladni funkcionarji (povprečno po 97.081 tolarjev). Posebne pokojnine po zakonu o sodniški službi je uživalo 30 upravičencev, skupna sredstva za zagotavljanje teh ugodnosti so za prvo lansko polletje znašala 12,8 milijona tolarjev.