svojimi življenjskimi prihranki v višini 2000 dolarjev.) Naše pravo je obupen sistem za zagovor pravic. Predstavlja sramoto za našo tradicijo. Posledica našega prava v sedanji obliki je, da lahko tisti, ki imajo moč, uporabijo pravo za zatiranje vseh pravic, ki jim nasprotujejo. Vojne prepovedi v Ameriki niso nov pojav. Tale je le najbolj ekstremna od vsega, kar smo doživeli. Eksperimentirali smo s prohibicijo alkohola v času, ko je bila poraba alkohola na prebivalca 5,7 litra letno. Vojna proti pitju je sprva porabo zmanjšala na le 30 odstotkov stopnje pred prohibicijo, vendar pa je poraba do konca prohibicije narasla na 70 odstotkov stopnje pred prohibicijo. Američani niso pili dosti manj, vendar jih je zdaj ogromno postalo zločincev.17 Sprožili smo vojno proti drogam z namenom zmanjšati porabo reguliranih drog, ki jih zdaj uživa 7 odstotkov (16 milijonov) Američanov.18 To pomeni upad glede na 14 odstotkov prebivalcev leta 1979. Avtomobile reguliramo do take mere, da velika večina Američanov krši zakon vsak dan. Naš davčni sistem je tako zapleten, da večina dobičkonosnih podjetij redno goljufa.19 Hvalimo se s svojo »svobodno družbo«, vendar pa je v naši družbi reguliran neskončen obseg običajnega obnašanja. Posledica tega pa je, da ogromen del Američanov redno krši vsaj nekatere zakone. Takšno stanje ni brez posledic. To vprašanje je še zlasti pereče za učitelje, kakršen sem sam in katerih delo je naučiti študente prava o pomembnosti »etike«. Kot je moj kolega Charlie Nesson povedal študentom na Stanfordu, pravne fakultete vsako leto sprejmejo na tisoče študentov, ki so nezakonito nalagali glasbene posnetke, nezakonito uživali alkohol in včasih droge, nezakonito delali, ne da bi plačali davke, nezakonito vozili avtomobile. Obstajajo mladi, za katere nezakonito vedenje vse bolj pomeni normo. In potem se od nas, profesorjev prava, pričakuje, da jih bomo naučili etičnega ravnanja