Tačas se latinščina v zadnji triadi devetletke ponuja kot izbirni predmet družboslovno-humanističnega sklopa (kot drugi tuji jezik se je je mogoče učiti po dve uri na teden, za kar pa po podatkih šolskega ministrstva ni bilo v letu 2002/2003 oblikovane nobene skupine), medtem ko jo lahko osemletke ponudijo od 5. razreda naprej bodisi kot fakultativni pouk bodisi kot interesno dejavnost. Po besedah Aleksandre Pirkmajer Slokan, vodje študijske skupine za latinščino v osnovni šoli in učiteljice latinščine na osnovni šoli Prežihovega Voranca, se je tačas uči okrog 700 osnovnošolcev, dobrih 550 med njimi v Ljubljani. Obenem je latinščina postala obvezni štiriletni predmet klasične gimnazije oziroma dvo- ali triletni izbirni predmet v splošni gimnaziji ter obvezni predmet še v zdravstveni in sorodnih strokovnih srednješolskih programih (enoletni predmet latinski jezik ali medicinska terminologija ). Grščine ni več v osnovni šoli, je pa bodisi obvezni bodisi izbirni predmet v klasični gimnaziji ali drugače: kot štiriletni drugi (ob latinščini v resnici tretji) ali kot dveletni tretji (oziroma četrti) jezik, v strokovnih programih pa zanjo mesta ni. Program klasične gimnazije z latinščino kot obveznim (maturitetnim) predmetom danes izvajajo štiri javne gimnazije: Poljane, gimnazija Škofja Loka, Prva gimnazija Celje in Prva gimnazija v Mariboru, s šolskim letom 2003/2004 ga začenjajo v Novem mestu, medtem ko ga med zasebnimi ponuja Škofijska klasična gimnazija v Šentvidu. Latinščino kot izbirno vsebino zagotavljajo še škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru in Vipavi, gimnazija Želimlje in nekatere javne gimnazije (ljubljanska gimnazija Jožeta Plečnika, Bežigrad, Ljutomer, Murska Sobota, Srednja šola Rudolfa Maistra v Kamniku). Skupno se, ugotavlja Škerjančeva, latinskega jezika uči od 2200 do 2500 oziroma sedem odstotkov gimnazijcev, kar ni malo niti v primerjavi z evropskimi državami. »Naš sistem dopušča veliko, le zanimanja je nekoliko manj, kajti izginila je zavest o pomembnosti klasičnega znanja.«