Oh, o krivdi pa sploh ne bomo govorili! Učinkoviteje si je razdeliti odgovornost. Pogledali bomo, kaj lahko otrok oziroma družina naredi za izboljšanje uspeha in kako mu lahko pomaga. Za neuspeh v šoli je vedno možnih več razlogov. V zdravih odnosih naj bi otroci že v predšolskem obdobju pridobili delovne navade. To pomeni, da za seboj pospravijo copate, si umijejo zobe pred spanjem vse to, ko smo jih tega naučili, od njih pričakujemo in jih ne sprašujemo vedno znova, ali so to naredili. V prvem, drugem razredu jih moramo naučiti delati domače naloge; tudi to postane obveznost, ki jo otrok mora opraviti. Ko otroka nekaj naučimo, to še nekaj časa spremljamo, in ko smo prepričani, da zna, samo še kdaj preverimo. Potem vemo, da to obvlada in se nanj zanesemo. Slikovita primerjava, ki jo staršem velikokrat povem, je zgodba o hoji. Najprej smo otroka učili hoditi tako, da smo ga držali za obe roki, nato za eno, pazili smo, da ne bi padel. Ko je premagal še stopnice, pragove, ovinke, smo vedeli, da je shodil. Njegovega znanja hoje nismo več preverjali. Nadgrajevali smo običajno hojo s tem, da je na primer nesel skodelico kave v drugo sobo. Ko je to obvladal tako dobro, da ni več polil, je lahko dobil novo nalogo. Ob začetku šole se torej ne sprašujemo več, ali zna hoditi, si umiti roke ali zakleniti vrata, ampak se vprašamo, kako si bo zapomnil, kaj je za domačo nalogo. To je proces učenja, ki ga lahko imenujemo tudi delovne navade. Starši smo tisti, ki ga moramo tega naučiti. To se morda sliši enostavno, pa ni, ker smo starši in otroci različni, komplicirani. Prilagajati se moramo, slišati, kaj otrok potrebuje in to usklajevati s svojimi starševskimi pričakovanji. Ni enostavno, marsikomu se zatakne. Lahko se zgodi samo pri prvem otroku, lahko šele pri petem; odvisno je od tega, kaj nosimo v sebi kot ljudje. Živahen otrok zna biti zelo naporen za družino, ki rada v miru sedi, posluša glasbo; otrok pa bi tekal in brcal žogo. V vsaki družini je lahko otrok, ki nekoliko izstopa iz življenjskih navad in pričakovanj staršev. In ne glede na to, da ima dobre lastnosti, je ta različnost lahko huda travma. Tako je na primer travma za otroka, če ga starši silijo igrati violino, njega pa to prav nič ne zanima.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Oh oh medmet
o o predlog; mestnik
krivdi krivda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
sploh sploh členek
ne ne členek
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
govorili govoriti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Učinkoviteje učinkovito splošni prislov; primernik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
razdeliti razdeliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
odgovornost odgovornost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Pogledali pogledati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
oziroma oziroma priredni veznik
družina družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
naredi narediti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
izboljšanje izboljšanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
uspeha uspeh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pomaga pomagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
Za za predlog; tožilnik
neuspeh neuspeh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
v v predlog; mestnik
šoli šola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
možnih možen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
več več splošni prislov; primernik
razlogov razlog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
V v predlog; mestnik
zdravih zdrav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
odnosih odnos samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
že že členek
v v predlog; mestnik
predšolskem predšolski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
obdobju obdobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
pridobili pridobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
delovne deloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
navade navada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
za za predlog; tožilnik
seboj se povratni zaimek; orodnik
pospravijo pospraviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
copate copat samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
umijejo umiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zobe zob samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
pred pred predlog; orodnik
spanjem spanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
naučili naučiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
od od predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik
pričakujemo pričakovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
sprašujemo spraševati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
znova znova splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
naredili narediti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
V v predlog; mestnik
prvem prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, mestnik
drugem drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, mestnik
razredu razred samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, srednji spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
naučiti naučiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
delati delati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
domače domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
naloge naloga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
tudi tudi členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
postane postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
obveznost obveznost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
mora morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
opraviti opraviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Ko ko podredni veznik
otroka otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
naučimo naučiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
še še členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
spremljamo spremljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
prepričani prepričan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
zna znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
samo samo členek
še še členek
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
preverimo preveriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
vemo vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
obvlada obvladati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nanj name osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
zanesemo zanesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Slikovita slikovit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
primerjava primerjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
staršem starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
povem povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zgodba zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
hoji hoja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Najprej najprej splošni prislov; presežnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
otroka otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
učili učiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
hoditi hoditi glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
držali držati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
za za predlog; tožilnik
obe oba celostni zaimek; ženski spol, dvojina, tožilnik
roki roka samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, tožilnik
nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, tožilnik
pazili paziti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
da da podredni veznik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
padel pasti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
premagal premagati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
še še členek
stopnice stopnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
pragove prag samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ovinke ovinek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
vedeli vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
shodil shoditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Njegovega njegov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, rodilnik, ednina, moški spol svojine
znanja znanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
hoje hoja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
več več splošni prislov; primernik
preverjali preverjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Nadgrajevali nadgrajevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
običajno običajno splošni prislov; nedoločena stopnja
hojo hoja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
nesel nesti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
skodelico skodelica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kave kava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
sobo soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
obvladal obvladati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
več več členek
polil politi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
dobil dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
novo nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
nalogo naloga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Ob ob predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
šole šola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
sprašujemo spraševati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
več več členek
ali ali priredni veznik
zna znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
hoditi hoditi glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
umiti umiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
roke roka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ali ali priredni veznik
zakleniti zakleniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
ampak ampak priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vprašamo vprašati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zapomnil zapomniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
domačo domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
nalogo naloga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
proces proces samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
učenja učenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
imenujemo imenovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
delovne deloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
navade navada samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
naučiti naučiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
morda morda členek
sliši slišati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
enostavno enostavno splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
ker ker podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
različni različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
komplicirani kompliciran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Prilagajati prilagajati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
slišati slišati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
potrebuje potrebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
usklajevati usklajevati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; moški spol, množina, orodnik
starševskimi starševski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
pričakovanji pričakovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
Ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
enostavno enostavno splošni prislov; nedoločena stopnja
marsikomu marsikdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zatakne zatakniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
samo samo členek
pri pri predlog; mestnik
prvem prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, mestnik
otroku otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
šele šele členek
pri pri predlog; mestnik
petem peti vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, mestnik
odvisno odvisno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
od od predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
nosimo nositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
sebi se povratni zaimek; mestnik
kot kot podredni veznik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Živahen živahen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zna znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
naporen naporen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
za za predlog; tožilnik
družino družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
rada rad splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
miru mir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
sedi sedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
posluša poslušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
glasbo glasba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
tekal tekati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
in in priredni veznik
brcal brcati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
žogo žoga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
V v predlog; mestnik
vsaki vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
družini družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
izstopa izstopati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
življenjskih življenjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
navad navada samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
pričakovanj pričakovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
staršev starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
In in priredni veznik
ne ne členek
glede glede splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dobre dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
lastnosti lastnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
različnost različnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
huda hud splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
travma travma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
travma travma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
otroka otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
če če podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
silijo siliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
igrati igrati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
violino violina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
njega on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
prav prav členek
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
zanima zanimati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar