Po pravilu trave rastejo v času suše slabše, vsebujejo manj beljakovin, več grobe vlaknine, so slabše prebavljive in dajejo manj energije. Nižja je tudi koncentracija kalcija, fosforja in natrija. Zaradi pomanjkanja vode in visokih temperatur trave hitreje dozorijo. Če pa gre za ekstremno visoke temperature, trava kar »zgori« in daje že na začetku videz, kot ga zasledimo po koncu vegetacije, ko že odvrže seme in bilka odmre. Najbolje je travnike kositi v času tvorbe klasa, saj ima poznejša košnja drastično nižjo hranilno vrednost. V času suše živali manj pojedo in slabše izkoriščajo preveč vlakninasto krmo. Z njeno fermentacijo v vampu se namreč ustvarja dodatna toplota, ki lahko še dodatno poviša telesno temperaturo. Pri prebavi trave ovca proizvede toploto kar iz 15,1 % celotne dobljene energije trave, pri prebavi koncentrata pa le iz 1 %. Zaradi tega živali v času suše raje jedo močno kot pa voluminozno krmo. Pri takem krmljenju je potrebno biti posebej pazljiv, da ne pride do prenažrtja, acidoze, enterotoksemije, laminitisa in padca tolšče v mleku. V izogib temu je treba v vsakem obroku zagotoviti minimalno količino strukturne vlaknine (sena, otave, paše, silaže, slame).