Včeraj se je Janez od doma odpeljal ob pol sedmih, je mama rekla skozi solze: »Kot vsako jutro sem mu pripravila kakav, ki ga je imel tako rad. Kot vedno, je ob odhodu rekel: 'Srečno!'. Ob pol petih sem ga pričakovala. Da bo s silkerco, koso na nitko, pokosil travo okoli hiše, je rekel. Pa ga ni bilo. Klicala sem ga na mobitel, a je bil nedosegljiv. Sem pomislila – no ja, se je s prijatelji kje ustavil in mobitel pustil v avtu. Ob četrt na sedem je prišel lastnik podjetja Ajlec povedat, da je Janez na gradbišču umrl. Rekel je, da so delali v četrtem nadstropju in da se je utrgala zajla. Več tudi on ni vedel, ker ga niso pustili zraven.«