Vedno. To je prednost tistih, ki to počno, ker so mnogo bolj kredibilni. Prej smo govorili o majhnosti. če se ne bi predstavil in povedal, kaj delamo, bi se odločevalec, ko bi izvedel, počutil ogoljufanega. Dobri lobisti celo predstavijo slabosti predlogov, ker je to bolje, kot če zanje odločevalec izve drugje. Poveš dobre in slabe strani in pojasniš, zakaj dobre strani odtehtajo slabe. Pa še nekaj: čisto vsak je že kdaj lobiral. Otroci so izvrstni lobisti in so dobri toliko časa, dokler jih mi ne uničimo. So tudi vrhunski znanstveniki, raziskovalci, prodajalci, lobisti... Vse dokler jih ne uničimo, ko nas vprašajo: "Mami (oči), zakaj je trava zelena?" Pa rečemo: "Trava je zelena, zato ker je zelena, zdaj pa šuti, mulac!" Rad bi vam pokazal svoje otroke, kakšni so, ha, ha...

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prednost prednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tistih tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
počno početi glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
mnogo mnogo splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
kredibilni kredibilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Prej prej splošni prislov; primernik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
govorili govoriti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
o o predlog; mestnik
majhnosti majhnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
predstavil predstaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
in in priredni veznik
povedal povedati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
delamo delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odločevalec odločevalec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
izvedel izvedeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
počutil počutiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
ogoljufanega ogoljufan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
Dobri dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
lobisti lobist samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
celo celo členek
predstavijo predstaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
slabosti slabost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
predlogov predlog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
bolje dobro splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
če če podredni veznik
zanje zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
odločevalec odločevalec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
izve izvedeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
drugje drugje splošni prislov; nedoločena stopnja
Poveš povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
dobre dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
slabe slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
pojasniš pojasniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
dobre dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
odtehtajo odtehtati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
slabe slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
Pa pa priredni veznik
še še členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
lobiral lobirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
izvrstni izvrsten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
lobisti lobist samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
dobri dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
dokler dokler podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ne ne členek
uničimo uničiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
vrhunski vrhunski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
znanstveniki znanstvenik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
raziskovalci raziskovalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prodajalci prodajalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
lobisti lobist samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
dokler dokler podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
uničimo uničiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ko ko podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
vprašajo vprašati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Mami mami samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
oči oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
trava trava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zelena zelen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Pa pa priredni veznik
rečemo reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Trava trava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zelena zelen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zelena zelen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
šuti šutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mulac mulac samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Rad rad splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
pokazal pokazati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
svoje svoj povratni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
otroke otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kakšni kakšen vprašalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ha ha medmet
ha ha medmet
zapri
vir: Dolenjski list
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dolenjski list
avtor: neznani novinar