Jagoče so nekoč slovele po štirih velikih kmetijah: Poteko (po domače Krašek), Flis (po domače Jur), Topole (Hrum) ter Goter (Strgar). Medtem ko so pred približno štirimi desetletji pri Jur že imeli kosilnico, gospodar Hrum ni hotel niti slišati o kakršni koli mehanizaciji kmetije. »Pri nas nikoli ne bomo kosili s kosilnico,« je vztrajal, saj je verjel, da je ročno opravljeno delo veliko bolje opravljeno. »Naši ›pobje‹ so bili pa ›namazani‹ in so šli soseda ›fehtat‹, če bi prišel še k nam pokosit. Rečeno, storjeno. Ko pa je naš ate na travnik čez nekaj časa prinesel malico, misleč, da sinovi pridno kosijo, je doživel šok. Vsi so ležali v senci, a najhuje je bilo, ko je videl, da trava ni pokošena ročno, ampak s kosilnico. Takrat sem očeta edinokrat videla jokati,« je dejala Užmahova.