Slovenski neobdavčeni oligarhi. Le dan po Stiglitzevem članku v Financah, 16. decembra, je Ropova vlada sprejela zakonska predloga o dohodnini in o dohodku pravnih oseb. Zakona sta osrednji del davčne reforme in skupaj z zdravstveno prenovo finančno ogrodje predvolilnega programa koalicijskih strank. Na zadnji seji upravnega odbora gospodarske zbornice je premier Rop pred direktorskim zborom zatrdil, da se z novim zakonom o dohodnini ne dvigujejo samo neto prejemki socialno najbolj ogroženih državljanov, ampak delno tudi dohodki srednjega sloja. Najnovejša predvolilna ofenziva strank vladajoče koalicije tako ni namenjena samo volivcem z nizkimi dohodki, ki jim je tranzicija prinesla najmanj ekonomskih koristi, temveč tudi pridobivanju volilne podpore v politično najpomembnejšem srednjem sloju. Med temi volivci jih je zaradi razočaranja nad lastninjenjem v tranzicijskem desetletju mnogo izgubilo zaupanje v stranke vladajoče koalicije. Od tod tudi politična popularnost davka od dobička podjetij, saj vladne stranke napovedujejo, da bodo z novim davkom na dohodek podjetij bolj obdavčile dobičke novih kapitalistov, ki kot delničarji poosebljajo najpremožnejši sloj prebivalstva in imajo od dobičkov tudi največje koristi. Do delniškega premoženja so prišli predvsem po zaslugi izredno ugodnih pogojev notranjega odkupa in tudi z oškodovanjem družbenega premoženja. Močno koncentracijo kapitala sta spodbujali še prodaja delnic na nepreglednih notranjih trgih v podjetjih ter davčna politika, ki je prek ugodne obdavčitve dobička pravnih in fizičnih oseb omogočala ogromno prerazdeljevanje kapitala, povečala premoženjsko razslojevanje in poglobila socialni prepad. Izrazite razlike v lastništvu podjetniškega kapitala so tudi osrednji razlog za najnovejšo predvolilno kampanjo vladajoče koalicije na čelu z LDS, ki skuša z lažnimi političnimi parolami o izdatnejši obdavčitvi kapitala podjetij oslabiti občutek socialne neenakosti, ki se je med volivci razrasel zaradi privatizacije družbenega premoženja.