Iz moškega 'power suit' oblačila je danes izpeljana obleka za sodobno poslovno žensko. Ženski transvestizem se je torej preselil v večinsko estetiko in tako izgubil svoj naboj, pa tudi razlog za obstoj. V prvinski obliki pa ga še lahko opazimo v drugih kulturah. Neka ameriška pisateljica je opisala obisk sodobnega lezbičnega bara v Tokiu: v japonskem baru strogo zaprtega tipa so bile ženske oblečene kot moški poslovneži, z vedenjem pa so tudi popolnoma posnemale vzorce obnašanja patriarhalnih japonskih moških. Medtem ko se je ženska, ki je v partnerskem odnosu z drugo žensko predstavljala glavo družine, po napornem delavniku v baru sprostila v družbi drugih 'poslovnežev', neredko pa tudi 'ljubice', je 'žena' doma pripravljala večerjo. Takšna oblika transvestizma gotovo predstavlja karikaturo lezbičnega gibanja in jo je mogoče razumeti le v kontekstu japonske družbe. Prav tako, kot je bila lezbijka iz zahodne kulture osupla nad japonsko obliko, so bile tudi japonske tovarišice osuple nad njenimi nazori.