Zanimiva je debata o upoštevanju študijskega obdobja. Treba je ob tem, ko govorimo o upoštevanju študija, tudi jasno povedati, da je leta 2000 ta predlog bil tako zapakiran, da se lahko vam zniža, doda doba,ampak ta doba se vem na upošteva pri odmeri. Torej, vi ste se lahko upokojili, imeli pa ste precej nižjo pokojnino, ker vam tisto leto ni štelo v odmerni odstotek. Morda je to potrebno, da lahko zapremo pokojninsko reformo. Ampak mi smo želeli transparentno prikazati stvari, ob tem, da dajemo solidarnosti večji pomen oziroma ne večji, dajemo pomen kot temeljni gradnik pokojninskega sistema in vseh ostalih sistemov socialnega zavarovanja. In ustvarjanje polja konflikta med mlajšo in starejšo generacijo nas kot družbo nikamor ne more pripeljati. Nikamor! In zato je prav, da skupaj pristopimo in najdemo rešitve, ki so za vse. Mi verjamemo, da smo kot ministrstvo z vso strokovno javnostjo in sindikati poskušali najti rešitve, ki bodo transparentne. Če vam pa na primer dam podatek, ker se toliko govori o tem, da bi tisti, ki so začeli zgodaj, morali delati preko štirideset let, da bi lahko dobili polno pokojnino, to se zelo velikokrat v javnosti izpostavlja. Na današnjem sistemu se moški lahko upokoji pri oseminpetdesetih letih. Nekdo, ki je začel delati pri petnajstih letih, mora za upokojitev imeti triinštirideset let delovne dobe, drugače se ne more upokojiti, ker se v sistemu priznava samo za ženske delo pred osemnajstim letom, moškim ne. Torej že v obstoječem sistemu delajo nekateri, ki so zgodaj začeli in ne delajo na za zdravje škodljivih delovnih mestih ali delovnih mestih s posebno obremenitvijo, dlje kot štirideset let.