V globalni tržni ekonomiji z možnostjo oskrbe s poceni pridelki na svetovnem trguso postali tudi za številne veje slovenske živilske predelave domači kmetje prej rezervni kot osnovni oskrbovalci. Rezerve v krizi pa zdaj tako trgovci kot agroživilci na evropski in domači ravni ponovno črpajo iz kmetij s podaljševanjem plačilnih rokov od 45 dni v skandinavskih državah do 120 dni v Italiji. Gospodarske razmere po poku finančnega mehurčka na svetovni ravni pa so po mnenju Paola Gouveia, direktorja Evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA, in drugih predstavnikov evropskega zadružništva priložnost za ponovni razmislek, kako upravljati s tveganji v zadružništvu. In kako premagati izjemno nesorazmerje moči na račun kmetijstva – medtem ko prideluje hrano 15 milijonov evropskih kmetov, o celotni prehranski verigi na koncu odloča le pet evropskih veletrgovcev? Večina evropskih zadrug stavi na preverjeno dejstvo – velikost in povezovanje sta moč, kar potrjujejo številni primeri v mesni, mlečni in drugih dejavnostih po celi EU. Zato so se odzvale s povečevanjem lastniških deležev in koncentracijo kapitala v živilski predelavi, povečevanjem dohodka in povezovanjem, da bi si tako zagotovile večjo moč pri določanju cen in odkupnih pogojev, dolgoročno pa tudi zmanjšale socialne pritiske na kmetijstvo in omogočile trajnostno kmetovanje.