Norfolški kolobar je povzročil povečanje pridelkov ne le ozimne pšenice, ki je v kolobarju sledila detelji, ampak vseh poljščin v kolobarju. Čeprav v začetku glavnega vzroka za povečanje pridelkov še niso poznali, pomeni vključitev stročnic v njivski kolobar ključni premik k razumevanju alternativnih oblik (ekološkega, integriranega, trajnostnega kmetijstva itn.) sodobnega kmetijstva. Takrat so mislili, da se pridelki povečujejo v glavnem zato, ker korenine detelj bogatijo tla z organsko substanco, omogočajo več hlevskega gnoja in z razvejenim koreninskim sistemom izboljšujejo talno strukturo, niso pa poznali gnojilnega učinka biološke fiksacije kakih 60 do 400 kg atmosferskega N/ha, ki na ta način postane rastlinam dostopen kot hranilo. Na tej točki se srečamo ne le z velikim pomenom stročnic kot virom beljakovinsko bogatih živil za prehrano svetovnega prebivalstva, ampak s stročnicami v kombinaciji s fiksacijskimi bakterijami kot ključnim členom v izmenjavi dušika med organskim in anorganskim svetom. Tako pomen stročnic presega njihov pomen za kmetijstvo, njihov pomen je velik za celotno človeštvo in vsa živa bitja na svetu. Meritve so namreč pokazale, da znaša globalna simbiotska vezava atmosferskega dušika v amoniak prek fiksacijskih bakterij v koreninskem sistemu stročnic okrog 150 mio t/N letno, kar je bil pred pojavom človeka daleč najpomembnejši vir dušika za vse rastlinske vrste. Čim več dušika se fiksira v zemlji, tem intenzivnejša je rast rastlin, tem več je odmrle organske gmote, tem več je humusa, tem večja je mineralizacija dušika iz humusa, tem bujnejša je rast rastlin s tem pa se cikel ponovi. Fiksacija dušika prek stročnic je torej ena glavnih dejavnikov, ki pospešujejo globalno produkcijo rastlinske gmote. To dejstvo pa ima pomen tudi pri podnebnih spremembah. Bujnejša kot je svetovna rastlinska odeja, več ogljikovega dioksida kot glavnega toplogrednega plina je vezano nanj oziroma je izločeno iz zraka (ponor ogljikovega dioksida). Tako stročnice torej prispevajo k stabilizaciji svetovnega podnebja. Brez stročnic tla ne bi vsebovala toliko humusa kot ga, ampak bi ga bilo mnogo manj, in če je zdaj, ko ocenjujejo, samo na organsko substanco v tleh vezanega okoli 2 Gt ogljikovega dioksida, bi se ga brez stročnic vsaj 1 Gt sprostilo v zrak.