2. Trajnostni razvoj Ena najpomembnejših lastnosti koncepta trajnostnega razvoja je njegova priljubljenost in razširjenost. Priljubljenost in razširjenost sta posledica in hkrati tudi razlog problemu definiranja trajnostnega razvoja in problemu določanja možnih ciljev trajnostnega razvoja. Velika priljubljenost koncepta in fleksibilnost njegovih definicij povzročata prilagajanje koncepta različnim potrebam in interesom oz. celo zlorabo koncepta trajnostnosti za opravičevanje ciljev, ki niso v skladu s konceptom. Tako so se sčasoma razvili delni koncepti trajnostnosti (Haughton in Counsell 2004); v literaturi in različnih dokumentih je npr. govor o okoljski trajnostnosti, trajnostnem turizmu, trajnostnem razvoju podeželja, trajnostni prometni politiki ali trajnostni gospodarski rasti. Iz literature je mogoče črpati veliko število različnih, a sorodnih zasnov trajnostnega razvoja z naštetimi načeli in lastnostmi koncepta. Po našem mnenju lahko v konceptu trajnostnega razvoja vidimo tri temeljna načela: • načelo dolgoročnosti, • načelo presečnosti in • načelo udeležbe, ki so podrobneje razdelana v nadaljevanju. V Brundtlandini definiciji je dolgoročni vidik zastopan z navedbo, da trajnostni razvoj ne zmanjšuje možnosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih lastnih potreb. Z dolgoročnim vidikom je predvsem poudarjena vloga okolja in narave; v diskurzih o trajnostnem razvoju v razvitih družbah, še posebej v lokalnih okoljih, ima dolgoročnost