Mnenja o tem, ali je strategija gospodarskega razvoja trajnostno naravnana, so bila različna. Dr. Janez Šušteršič, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, kjer so jo pripravili, je ocenil, da jo lahko gledamo kot strategijo trajnostnega razvoja, saj je to hkrati okoljska, socialna in gospodarska strategija, ki upošteva trajnostni način uporabe virov. Albin Keuc (kot predstavnik nevladnih okoljskih organizacij) je dejal, da Slovenija potrebuje strategijo trajnostnega razvoja, saj ima ogromno med seboj nepovezanih strategij (z njo bi lahko definirali naloge, s katerimi se bomo kot država morali soočiti), nekateri pa so menili, da je ne potrebujemo, bi pa morali to sestavino vključiti v druge razvojne dokumente, denimo v državni razvojni program. Bojan Radej iz Urada za makroekonomske analize in razvoj je strateško presojo vplivov na okolje (pod gradivom je podpisanih veliko inštitucij, med njimi Inštitut Jožefa Stefana, a brez imen avtorjev) ocenil kot metodološko sporno, neprofesionalno in rekel, da ne upošteva stanja okolja (kritičen je bil tudi do MOP, ki kljub zakonski obveznosti ne pripravlja vsakoletnih poročil o stanju okolja), niti sprejetega nacionalnega programa varstva okolja.