Tretja zadeva, ki jo želimo v tej razpravi izpostaviti v Poslanski skupini LDS, je to, da je treba poudariti, da mora Ministrstvo za okolje in prostor pospešiti pripravo vseh zakonov, ki jih nalaga zakon o vodah, to se pravi določenih strateških dokumentov, zlasti pa predlogov načrta upravljanja voda na obeh vodnih območjih, okvirni program za pripravo morske strategije, načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti, program aktivnosti za preventivno zmanjšanje ogroženosti zaradi plazov in program sanacije plazov. Predvsem pa mora Vlada na podlagi navedenih strateških dokumentov pripraviti program gradnje javne infrastrukture, vodne infrastrukture do leta 2020 ter zagotoviti tudi večja vlaganja na tem področju. Sredstva, ki jih namenjamo v zadnjih letih za varstvo vodnih virov za oskrbo prebivalcev s kvalitetno pitno vodo, za načrtovanje in financiranje celovitih ukrepov za zmanjšanje ogroženosti pred škodljivim delovanjem voda, za sanacijo plazov, trajnostno rabo voda ter izvajanje javnih gospodarskih služb, upravljanje z vodami, so ne samo premajhna, ampak velikokrat tudi na nek način izsiljena na podlagi sanacijskih programov po poplavah ali za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. Znotraj tega pa je po mnenju Poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije treba zagotoviti ustrezno vlogo ter namembnost sredstev sklada za vode, ki morajo biti namenjena samo za financiranje investicij za javno vodnogospodarsko infrastrukturo, ne pa v infrastrukturo posebnih rab, recimo v energetiko. Naj omenimo samo spodnjo Savo. Približno 60% sredstev vodnega sklada gre v investicije v vodno infrastrukturo na spodnji Savi. V Poslanski skupini Liberalne demokracije se zavedamo poplavne ogroženosti lokalnih skupnosti na spodnji Savi, vendar investitor za izgradnjo te potrebne infrastrukture ne more biti samo vodni sklad, ampak mora to zagotoviti tudi investitor, ki gradi te energetske objekte na spodnji Savi.