2.1 Korak 1 Hidrogeografski pristop temelji na upoštevanju fizičnih procesov v porečju ter odzivov in ravnanj družbe na določeni stopnji razvoja pri rabi vodnih virov in z njim povezanih procesov. Osnova celovitih ureditev za rabo vode je upoštevanje lege (položaja) obravnavanega vodnega vira v porečju (npr. povirje – zgornji, srednji ali spodnji tok). Poleg sodobnih tematskih baz podatkov (hidrogeološke, hidrografske, podnebne, padavinske, vegatacijske) nam je za ugotavljanje hidromorfoloških procesov v porečju v veliko pomoč uporaba različnih kartografskih podlag iz preteklosti. Ob njihovi analizi bodimo posebej pozorni na hidronime v lokalnih, krajevnih in ledinskih imenih. Hidronimi so pokazatelji, ki nam odkrivajo izkušnje predhodnih generacij o sobivanju z vodo v obravnavanem lokalnem okolju. Zato so izjemno pomemben vir za ugotavljanje lokalnih naravnih in družbenih posebnosti povezanih z rabo obravnavanih vodnih teles. Primer: Krajevno ime Otok odkriva povezavo med hidromorfološkim procesom in morfološko obliko, vključno z uporabo te morfološke oblike za naselitve. Ledinsko ali krajevno ime Brod označuje pomen prometne dejavnosti ob reki. Ime Enajsmlinski kanal označuje nekdanji gospodarski pomen nekdanjega vodnega telesa. Ob poznavanju navedenih procesov in historičnih dejstev lahko ob analizi aktualne rabe površja (gozd, vode, poselitev, infrastruktura, kmetijstvo, promet) ugotovimo šibke točke novejših, sektorsko zasnovanih načrtov in ureditev. 2.2 Korak 2 Upoštevanje dominantnih dinamičnih geomorfnih procesov (erozija, transport in odlaganje plavin) v obravnavanem porečju je temelj za trajnejši obstoj sleherne ureditve ob ali na vodi. To so upoštevali strategi ob načrtovanju in urejanju prehodov čez reke in z njimi povezanih naselij. Gospodarski razvoj je bil tesno povezan z vodno prometno potjo in življenjem ob reki. To se je odražalo v strukturi naselij s pristani – pomembno prometno in tržno infrastrukturo mest. Promet je zaznamoval družbeni in kulturni razvoj ob rekah. Razvijale so se tradicionalne tehnike ribištva, plovbe, rabe vodne sile, gradnje in vzdrževanja kanalov ter utrjevanja brežin in nasipov. Med temi ureditvami kaže posebej izpostaviti plavajoče mline pa tudi žage ter vrsto ureditev in dejavnosti, ki so bile povezane z uporabo vodne sile. Med večjimi ureditvami za mlinarje je bil pomemben Enajstmlinski kanal na Apaškem polju. Ribištvo je bila gospodarska dejavnost, povezana predvsem z ribjimi habitati v rokavih in mrtvicah Mure. Na tedanji stopnji razvoja je bila gospodarska navezanost na reko s številnimi dejavnostmi mlinarjev, žagarjev in ribičev visoka, reka pa je bila tudi pomembna prometna os (Rihtarič 2008). Gospodarski, družbeni in kulturni pomen reke se je skozi čas spreminjal. Razpad avstroogrske monarhije je pomenil tudi razpad enotne vizije za ureditev Mure. V letu 2009 imajo tako Avstrija, Slovenija, Madžarska in Hrvaška izjemno priložnost, da opredelijo sodobno evropsko vizijo za porečje Mure. 2.3 Korak 3 Šele ob upoštevanju aktualnega fizičnega in ekološkega stanja konkretnega vodnega vira oz. vodnega telesa ter obstoječih in načrtovanih rab je mogoče snovati celovite programe ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Celovite ureditve za trajnostno rabo vodnih virov temeljijo namreč na načrtovanju in umeščanju v prostor, ki upošteva prilagajanje konkretnim lokalnim razmeram. Snovanje tovrstnih ureditev je mogoče pospešiti z poznavanjem in 31