Svetovna organizacija za hrano vse bolj opozarja na nestabilnost oskrbe. V Sloveniji je samopreskrba za nekatere pridelka že padla pod polovico. Kljub sprejetju nacionalnega načrta o prehranski politiki iz leta 2005, kjer je eden od stebrov lokalna trajnostna preskrba s kakovostnimi živili, je treba še veliko postoriti, saj skozi verige supermarketov pride na naš trg slabša in predvsem s kemikalijami obdelana hrana. Da lahko prenese dolgo pot od proizvajalca, do trgovine, jo je treba pač ustrezno obdelati. Uvažamo stvari, ki bi jih z lahkoto sami pridelali v zadostnih količinah. Česen iz Kitajske, krompir iz Egipta, korenček iz Turčije so samo nekateri primeri nesmotrnega uvoza. Nad česnom ima Kitajska že skoraj monopol, kljub vprašljivi oporečnosti. Krompir je bil izvor bogastva gorenjskih kmetov, saj smo imeli celo inštitut za krompir. Tudi večje količine korenčka ne bi smele biti problem, zlasti ob majhnosti slovenskih kmetij, kjer ne pride v poštev reja večjih čred visoke živine. Dobava iz uvoza je lahko ogrožena že z nestabilnostjo naftnega trga, ko se bo cena prevoza drastično povečala. V Veliki Britaniji so se zavedli problema in ga rešujejo z državnim programom za povečanje deleža samooskrbe ( www.defra.gov.uk ). Predvsem pa je hrana iz uvoza lahko zdravju nevarna in je vprašljive kakovosti. Že zaradi transporta je kemično obdelana. Prihaja iz dežel, kjer so dovoljena nekatera sredstva, ki škodijo zdravju. V prehrambni industriji narašča uporaba antibiotikov, kar povzroča odpornost bakterij in ob bolezni znana zdravila ne zadoščajo več, saj so preko hrane povzročitelji postali imuni na zdravila. V avtomatskih klavnicah, t.i. "živalskih tovarnah", pride pri klanju, predelavi in konfekcioniranju mesa do fekalne kontaminacije. Hrano obsevajo z žarki gama ( kobalt - 60 ) in snopi elektronov, da bi uničili patogene bakterije. Obsevane molekule v hrani se lomijo in cepijo, kar povzroči škodljive spremembe na kompleksnih organskih molekulah, kot so proteini, encimi in vitamini - najkakovostnejše komponente hrane enostavno zginejo, ali se nepopravljivo poškodujejo. Nastanejo nevarni prosti radikali in nove molekule, katerih učinki so še premalo znani. Obsevanje ne uniči vseh patogenih bakterij, hkrati pa povzroči nastanek tako nevarnih snovi, kot sta benzen in formaldehid ( oba močno kancerogena ). Poleg tega na "manj zahtevne trge", kamor uvrščajo tudi Slovenijo, pošiljajo ostanke od ostankov. Tako smo na hrvaški oddaji Plodovi zemlje slišali potek trgovanja na mesni borzi: Prve dni kupujejo večje države, nato interes pade, pade tudi cena in takrat vskočijo države iz drugega kroga ( Slovenija, Hrvaška, ....)ter kupijo, kar je ostalo. Na osnovi navedenega vas sprašujem: