Zagotavljanje varne in kakovostne hrane je tesno prepleteno s kmetijstvom, z razvojem podeželja, z varstvom okolja, z varstvom živali, s trajnostno preskrbo. Danes, ko je hrana draga, je še posebno izpostavljena in je zapisana tudi v resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010. Temeljni cilj prehranske politike je prav zagotavljanje varne, kakovostne hrane in ustreznih količin hrane na trajnostni način. Slovenija ima v primerjavi z drugimi novimi članicami razmeroma razvito živilskopredelovalno industrijo. Ta prispeva 2,1 odstotka v celotni strukturi BDP in 2,4 odstotka v strukturi zaposlenosti. Po prispevku dodane vrednosti je živilska industrija četrta najpomembnejša predelovalna dejavnost in tretji največji delodajalec v Sloveniji. V zadnjih letih panoga glede na kazalnike gospodarske učinkovitosti žal zaznava nazadovanje, kar je posledica odpiranja novih trgov in sprememb, tudi rastočih pritiskov s strani trgovine. Konkurenčne razmere so se zaostrile tako na domačem kot na izvoznem trgu. Tometova priznava, da je slovenska prehranska industrija v preteklih letih veliko naredila za uskladitev s higienskimi standardi, ki jih določa EU, in da je to tudi precej stalo. Vendar pa po njenem mnenju za dvig konkurenčnosti na trgu obstajajo še možnosti na področju učinkovitejše organizacije dela, učinkovitejšega trženja, vertikalnega povezovanja in sodelovanja v shemah kakovosti.