De nicij je več, najpogosteje citirana in najbolj splošno sprejeta pa je tista iz poročila Svetovne komisije za okolje in razvoj pri Organizaciji združenih narodov, poimenovane tudi Brundtlandska komisija (po norveški političarki Gro Harlem Brundtland) iz leta 1987, ki pravi: »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozili zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij«. Trajnostni razvoj je torej način življenja, ki je nesebičen do naslednjih rodov. In tu se pojavi problem. Če vemo, da na primer z današnjim načinom upravljanja z naravnimi viri ne zadovoljujemo niti osnovnih potreb sedanje svetovne populacije, je jasno, da se moramo ne le krepko zamisliti nad tem, ampak tudi sprejeti konkretne ukrepe. Če bomo z naravnimi viri tudi v prihodnje tako razsipni, bodo naslednje generacije v izjemno težkem položaju. Trajnostna potrošnja Del trajnostnega razvoja je tudi trajnostna potrošnja. Bistveno zanjo je, da bi morali potrošniki trošiti le toliko, kolikor potrebujemo, s svojimi nakupnimi navadami naj bi spodbujali ponudbo izdelkov, ki ne obremenjujejo okolja, s svojim preudarnim ravnanjem pri porabi energentov pa naj bi pripomogli k varčni uporabi naravnih virov. Potrošniki s svojim povpraševanjem vplivamo na ponudbo. S preudarnim nakupovanjem in povpraševanjem po posameznih izdelkih torej vplivamo na to, katere izdelke bodo podjetja uvrščala v svoje proizvodne oziroma prodajne programe. Lep primer zapisanega je naraščanje ekološke pridelave vrtnin in sadja v zadnjih letih, ki jo je spodbudilo povpraševanje ozaveščenih potrošnikov. Podobno velja za povpraševanje po gensko nespremenjenih živilih, po izdelkih »naravne« kozmetike... ZPS namenja trajnostni potrošnji veliko pozornost, saj je pri trajnostnem razvoju zelo pomembna prav vloga ozaveščenih potrošnikov. Našim dejavnostim na tem področju smo namenili tudi poseben zavihek na našem spletnem mestu www.zps.si (zavihek »Okolje«), kjer smo predstavili, kako lahko kot posamezniki delujemo bolj trajnostno. Pripravili smo 10 priporočil potrošnikom za trajnostno potrošnjo in jih združili v štiri glavna vodila, ki jih lahko upošteva vsak potrošnik in s tem prispeva k bolj racionalnemu in trajnostnemu upravljanju z viri, ki so nam na voljo: 1. preudarno nakupuj: izdelke, na katerih je oznaka »zeleno«, »eko« in »lokalno pridelano«; pazi na nevarne kemikalije v izdelkih; 2. zmerno nakupuj: izdelke, avto, hrano; 3. zmanjšuj porabo: energije elektrika, toplota, voda, nafta/ bencin - varčna vožnja, vožnja z javnimi prevoznimi sredstvi; hodi, kolesari; 4. ponovno uporabi, podari, recikliraj, manj odlagaj. Na spletnem mestu ZPS si lahko ogledate tudi kratek izobraževani lm »Varuh vode, varuh prihodnosti«. Učenje se začenja zgodaj Trajnostni razvoj je področje, pri katerem je izobraževanje ljudi zelo pomembno. Prav zato je Organizacija združenih narodov obdobje med letom 2005 in 2014 razglasila za desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj (www.unesco.org/education/desd/). Na podlagi mnogih mednarodnih dokumentov, ki so nastali kot posledica predloga OZN, je Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju s predstavniki več ministrstev, strokovnih služb, nevladnih organizacij in civilne družbe sprejelo Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj med temami izpostavlja: