Uživanje sezonskih živil, ki so lokalno pridelana, je eden od pomembnejših ciljev Nacionalnega programa prehranske politike od 2005 do 2010. V okviru našega dela nameravamo v letošnjemu letu še posebno pozornost nameniti prav tej tematiki, saj je trajnostna oskrba s hrano močno povezana tudi z varovanjem našega okolja, hkrati pa v trenutno nestabilnih razmerah na svetovnih trgih z živili zagotavlja potrošnikom večjo varnost. Seveda pa mora biti potrošnik najprej dobro seznanjen s tem, katera živila so sezonska in lokalno pridelana, saj jim bo lahko le tako dajal prednost pri izbiri. Statistični podatki kažejo, da je samooskrba (to je razmerje med pridelavo in porabo posameznega živila) s sadjem in zelenjavo v Sloveniji v primerjavi s samooskrbo z živinorejskimi izdelki (meso in mleko ter njuni izdelki) bistveno slabša, čeprav se v zadnjih letih nekoliko izboljšuje. Pri tem je zelo pomembna vloga ozaveščenega potrošnika, ki sprašuje po kakovostnih in lokalno pridelanih vrstah sadja in zelenjave, saj s tem neposredno vpliva na ohranitev in razvoj slovenskega kmetijstva. Če kupujemo sadje in zelenjavo v trgovinah, preverimo na deklaracijah, od kod so ga pripeljali; mnogokrat bomo namreč presenečeni. Poglejmo le nekaj primerov: kupimo lahko česen iz Kitajske, krompir iz Španije, suh fižol iz Kalifornije ter korenje in stročji fižol iz Afrike. Nakup sezonskega sadje in zelenjave na tržnici pa je bolj prepuščen našemu osebnemu vedenju oz. znanju, kaj je sezonsko in lokalno in kaj ne, ter informacijam, ki jih dobimo pri prodajalcu. Zato svetujemo, da kupujete sadje in zelenjavo pri preverjenih prodajalcih. Na ljubljanski tržnici nam je namreč kar nekaj preverjenih pridelovalcev sadja in/ali zelenjave zaupalo, da marsikdo od prodajalcev »še nikoli ni imel v roki motike«. Kislo zelje je nedvomno eno od živil, ki v poznem jesenskem in zimskem obdobju sodi v kategorijo sezonsko in lokalno pridelane zelenjave. Na tržnici smo pri preverjenih pridelovalcih sadja in zelenjave tudi povprašali, katero od lokalno pridelanih vrst sadja in zelenjave še lahko kupimo v zimskem obdobju. Odgovorili so nam, da v to kategorijo sodijo predvsem jabolka, hruške, kaki, kivi, korenje, črna in bela redkev, por, koleraba, pesa, rumeno/oranžne buče, brstični ohrovt, zelje in kisla repa. Poleg tega pa, kar je odvisno od temperature zemlje, v tem obdobju pridelujejo tudi motovilec, nekatere vrste radiča in solate (endivija) ter špinačo. Seveda pa ne smemo pozabiti na številne sorte krompirja. Zelenjava, kot so npr. zelene bučke, paradižnik, jajčevci, brokoli, cvetača in še bi lahko naštevali, je »pripotovala« iz (bolj) oddaljenih krajev, npr. s Sicilije. Ne smemo pa pozabiti na sodobna prehranska priporočila, ki dnevno svetujejo uživanje zadostnih količin raznolike hrane rastlinskega izvora, torej sadja in zelenjave. Zato v obdobju, ko je na voljo manj lokalno pridelanega svežega sadja in zelenjave, uživajmo tudi sadje in zelenjavo iz (bolj) oddaljenih krajev, pa tudi zamrznjeno ali drugače konzervirano. 13