5. marca se je konwww.savaprojekt.si čala javna razgrnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za kompleks Krka v Krškem, ki ga izdelujemo v družbi Savaprojekt. Proti pričakovanjem je bilo podanih zelo malo pripomb, kar se je odražalo tudi v skromni udeležbi javne razgrnitve. Največ pomislekov se je nanašalo na lokacijo kompleksa. Ta je umeščen jugovzhodno od tovarne Vipap Videm Krško, med reko Savo oziroma lokalno cesto za Nuklearno elektrarno Krško in železniško progo Zidani most – Dobova in severozahodno od potoka Potočnica. V družbi Savaprojekt, kjer se z urbanizmom mesta Krško ukvarjamo že več kot trideset let, se strinjamo, da ima obravnavana lokacija izjemne mestotvorne potenciale in predstavlja v dolgoročni viziji mesta prostor, kjer se lahko vsa tri jedra mesta Krško (Krško, Videm in Leskovec) združijo in se z vključitvijo reke Save, kot del mestne sprehajalne površine, povežejo v celoto. Zakaj smo se torej odločili, da kot strokovnjaki podpiramo umestitev nove tovarne – kompleksa Krke prav na tej lokaciji? Če analiziramo obstoječo lokacijo, ugotovimo, da gre za izjemno degradirano območje, ki je v obstoječih prostorskih načrtih opredeljeno kot industrijska cona. Zaradi neposredne bližine tovarne Vipap Videm Krško je za čas njenega obratovanja zaradi neposrednih vplivov na bližnjo okolico to območje neprimerno za razvoj stanovanjskih dejavnosti. Lokacija je zaradi svoje dobre dostopnosti in bližine reke Save idealna za postavitev za okolje sprejemljive industrijske dejavnosti. Območja za stanovanja so na podlagi obstoječih planskih aktov opredeljena na lokacijah, ki so z vidika poselitve veliko primernejša od obravnavane lokacije, dokler je tam tovarna Vipap. Kljub temu, da so obstoječa območja za poselitev opredeljena že 20 let, pa veliko teh površin ostaja nezapolnjenih. V skladu z veljavno zakonodajo in glede na obstoječe demografske kazalce in optimistične scenarije demografskega razvoja ter obstoječe mestotvorne impulze je zato potrebno pred opredelitvijo novih površin za stanovanja najprej poskrbeti za zapolnitev obstoječih. Umestitev centralnih dejavnosti se skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju v mestih usmerja prvenstveno v prenovo območij obstoječih mestnih jeder, kar se v Krškem že izvaja v primeru postavitve nove knjižnice v staro mestno jedro, z umestitvijo obeh fakultet, Občine, Upravne enote, preseljena je le Glasbena šola. Teorija razvoja mesta govori o prepletu mestotvornih funkcij (industrija, turizem, obrt, trgovina, zdravstvo, šolstvo) z mestoslužnimi funkcijami (komunala, promet, ostala oskrba) in bivanjem. Mestotvorne funkcije so tiste, ki z zagotavljanjem dohodka in zaposlitve spodbujajo nastanek mesta in so gibalo obstoja, razvoja in rasti mesta. Za enakomerno rast mesta je zelo pomembna tudi enakomerna razporeditev mestotvornih dejavnosti. Teorije idealnih mest govorijo o umestitvi upravnih in kulturnih dejavnosti v samo središče mesta. Iz središča navzven nato sledijo območja ostalih centralnih dejavnosti – banke, zdravstvo, sociala, šolstvo. V zunanjem pasu mest se nahajajo večji industrijski obrati, visokošolski centri in športni parki. Pri sodobnem razvoju mest pa govorimo o razvoju posameznih sosesk, kot mest v malem. Mesta so tako sestavljena iz večih enot – malih mest, ki ima vsako svoje mestotvorne funkcije in se zlagajo v celoto, veliko mestno tvorbo. Z razvojem čistih industrijskih obratov je tudi proizvodnja začela postajati vedno bolj integrirana v stanovanjske soseske. K temu sta prispevala tudi razvoj trajnostne mobilnosti, ki govori o zmanjševanju prometnih tokov, ter želja po čim več prostem času, ki se s skrajšanjem vožnje na delo poveča. Delovna mesta so še vedno gonilna privlačna sila koncentracije prebivalstva, razvoja sosesk ter ostalih potrošniških in oskrbnih dejavnosti. Mesto Krško se je tako pred 100 leti oblikovalo v dveh enotah: današnje mestno jedro in na Vidmu ob cerkvi. Leta 1939 je tovarnar Franc Bonač postavil tovarno celuloze, ki je za takratne razmere zrasla daleč iz mesta. V 60. letih pa je zaradi razvoja mesta to območje postalo integrirano v mestno strukturo. V skladu z nadaljnjim razvojem mesta Krško se bo v naslednjih 60 letih verjetno preselila lokacija tovarne Vipap in kasneje tudi obrat Krke. To je normalna organska rast mesta. Na podlagi Okoljskega poročila, ki je bilo v sklopu izdelave OPPN izdelano za kompleks Krka, je jasno, da kompleks Krka ne bo povzročal negativnih posledic na okolje, ki bi bile nezdružljive z dejavnostjo bivanja. Dokaz temu so tudi primeri novogradenj stanovanjskih blokov v neposredni bližini tovrstne tovarne drugje po Sloveniji in svetu. Sedaj degradirano in zapuščeno območje se bo s postavitvijo kompleksa Krka saniralo. Uredili se bodo prometni dostopi, kolesarska in peš pot ob potoku Potočnica, celotno območje se bo ozelenilo in ob robu zasadilo s 5-metrskim zelenim pasom. Ob pridobitvi novih delovnih mest in ostalih mestotvornih impulzih, ki jih tovrstna tovarna sprošča v okolje v času svojega delovanja, bo mesto Krško kasneje, ob opustitvi tovarne Vipap Videm Krško, ob kompleksu Krka pridobilo kvaliteten in opremljen prostor za razvoj nove soseske, območja za centralne dejavnosti ali rekreacijske površine, ki bodo morda nastala prav kot posledica razvoja novih delovnih mest in dviga standarda meščanov. Damjana Frece, univ. dipl. inž. kraj. arh., izvršna direktorica za področje urbanizma