Obvezno zdravstveno zavarovanje plača zobozdravstvene storitve, ki jih opravi ali na katere nas napoti osebni zobozdravnik v skladu z veljavno strokovno doktrino. Te storitve morajo biti opravljene v pogodbeno določenem delovnem času, z uporabo standardnih materialov in upoštevanjem trajnostnih dob.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Obvezno | obvezno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| zdravstveno | zdravstven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| zavarovanje | zavarovanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
| plača | plačati | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| zobozdravstvene | zobozdravstven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik |
| storitve | storitev | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| jih | on | osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost |
| opravi | opraviti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| ali | ali | priredni veznik |
| na | na | predlog; tožilnik |
| katere | kateri | vprašalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik |
| nas | jaz | osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik |
| napoti | napotiti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| osebni | oseben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
| zobozdravnik | zobozdravnik | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| skladu | sklad | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| z | z | predlog; orodnik |
| veljavno | veljaven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik |
| strokovno | strokoven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik |
| doktrino | doktrina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| Te | ta | kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik |
| storitve | storitev | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik |
| morajo | morati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| biti | biti | pomožni glagol; nedoločnik |
| opravljene | opravljen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| pogodbeno | pogodben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik |
| določenem | določen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik |
| delovnem | deloven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik |
| času | čas | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| z | z | predlog; orodnik |
| uporabo | uporaba | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik |
| standardnih | standarden | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik |
| materialov | material | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
| in | in | priredni veznik |
| upoštevanjem | upoštevanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik |
| trajnostnih | trajnosten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik |
| dob | doba | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik |