Kar 15 primorskih župnijskih cerkva posvečenih Vnebovzeti Kar 15 župnijskih cerkva je na Primorskem, v koprski škofiji, posvečenih skrivnosti Marijinega vnebovzetja. Pri tem ne štejemo podružničnih cerkva. Zakaj tako veliko? Najstarejše cerkve so v krajih, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja, posvečene Mariji Vnebovzeti. Marijinemu vnebovzetju so posvečene naslednje župnijske cerkve: koprska stolnica, Bertoki, Dekani, Movraž, Vreme, Knežak, Jelšane, Slavina, Kojsko; Medana, Kanal, Tolmin, Kobarid, Podmelc v Baški grapi in Spodnja Idrija. Isti skrivnosti je posvečenih tudi več podružničnih cerkva. Koprski škof Metod Pirih v zvezi s tem poudarja: “Marija je zvezda naše zgodovine in upanje naše prihodnosti. Vsa naša dežela je povezana z Marijo. Kar 15 župnijskih cerkva je pri nas v škofiji posvečenih Mariji Vnebovzeti. O Mariji in njenem češčenju v našem narodu pričajo številne umetnine, raznovrstne upodobitve, pesmi, glasba in neštete molitve. Ob Mariji so se navdihovali in vzgajali naši verni predniki”. Pri nas je seveda izjemnega pomena Repentabor, saj imamo na ta dan veliko slavje v čast Devici Mariji prav v tem kraju. Repentabor je bil včasih precej pomembna krajevna romarska pot. Za veliki šmaren so se tedaj proti Repentabru vile številne procesije iz Trsta, Sežane in iz drugih manjših vasi po Krasu. Veliki šmaren je še danes v vročem poletnem času med najbolj priljubljenimi verskimi slavji v zamejstvu in bližnji okolici: praznik Marijinega vnebovzetja je namreč priložnost, s katero se doživljanje verske tradicije spaja s pristnim družabnim trenutkom. Verniki se namreč po popoldanski sveti maši, ki jo običajno vodi tržaški škof na odprtem prostoru pred cerkvijo Device Marije, zaustavijo ob pokušnji domačih štrukljev in žlahtne kapljice, ki so na voljo v lepo obloženih kioskih. Najstarejši in najmlajši Marijin praznik - praznik Marijinega vnebovzetja ali Veliki šmaren Veliki šmaren, kakor praznik Marijinega vnebovzetja imenujemo v ljudski govorici - ponekod tudi velika maša (na Tolminskem rožn'ca) -, velja za največji Marijin praznik. Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati kmalu po koncilu v Efezu leta 431 in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav spada med najstarejše Marijine praznike, je papež Pij XII. šele leta 1950 slovesno razglasil versko resnico (dogmo) o Marijinem vnebovzetju. Za to razglasitev ni bilo pravzaprav nobene težave, saj številne cerkve po vsem svetu, od mogočnih katedral do skromnih vaških in božjepotnih cerkvic, izpričujejo vero vrste rodov v Marijino vnebovzetje. Praznik in Slovenci Slovenija v tem nikakor ne zaostaja za drugimi državami, kajti prav na naših tleh je veliko cerkva in kapelic posvečenih Mariji v čast. V naši tradiciji je velikošmarenski praznik močno zakoreninjen. Mnogo slovenskih župnijskih, podružničnih in zlasti božjepotnih cerkva je posvečenih skrivnosti Marijinega vnebovzetja. Že v preteklosti so ljudje prav ob Velikem šmarnu veliko romali. V današnjem času praznovanje sovpada z viškom turistične sezone. V mnogih evropskih državah so prav okrog tega praznika skoncentrirali največ dopustov (pomislimo samo na italijanski ferragosto). Romanja dobijo za ta praznik še mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene. Praznovanje nas tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko in da se obe prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Praznik v nas poglablja to upanje, saj pred nas postavlja primer nekoga, ki mu je to na odličen način uspelo: Jezusovo mater Marijo. Obnovitev izročitve Materi Božji na praznik Vnebovzete Odkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo O Gospa moja. “Izročitev Mariji bomo tudi letos obnovili v romarskih cerkvah, po župnijah in drugih svetih krajih. Marijo bomo prosili za pomoč, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti, resnice, poštenosti, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva”, je o izročitvi dejal koprski škof Metod Pirih ter še poudaril: “Izročitev Mariji ima svojo vrednost in pomen le, če si v vsakdanjem življenju prizadevamo, da bi živeli in uresničevali tisto, kar smo z besedami obljubili in izpovedali”. Marija je bila naša sopotnica, spremljevalka, naša priprošnjica in tolažnica v zgodovini. Mariji se želimo zahvaliti za njeno brezmejno skrb in materinsko varstvo. Naša hvaležnost je istočasno tudi naša velika prošnja in želja, da bi še najprej hodili pod njenim varstvom po poti žive vere, svetlega upanja in požrtvovalne ljubezni. Slovesnost bo na Sveti Gori 15. avgusta, ob 10. uri vodil, škof Metod Pirih, pomožni škof Jurij Bizjak pa bo ob isti uri vodil slovesno mašo v Logu pri Vipavi. Napoved sv. maš slovenskih škofov Celjski škof, msgr. dr. Anton Stres - V petek, 15. 8. 2008, bo ob 10.00 daroval sv. mašo v Petrovčah, ob 16.00 pa v Šmarju pri Jelšah. Po tej sv. maši bo blagoslovil kapelice pri sv. Roku. Koprski škof, msgr. Metod Pirih -