Čehi so kljub polnopravnemu položaju v evropski družini, duhovno še vedno zapriseženi tradiciji. In tradicija velja tudi pri Škodi, kjer so po novi generaciji kombilimuzinske Fabie spravili k življenju še družinsko naravnan kombi. O zunanji estetiki Fabie so mnenja različna, skoraj vsa pa se nagibajo k temu, da avtomobil oblikovno ni posebej vznemirljiv, ampak precej umirjen, konfekcijski in ne izjemno eleganten. Dolžinski prirastek je skupno dolžino povečal na 4,24 metra, dodatno prostornost pa zagotavljata daljša medosna razdalja in višja karoserija, kar v primerjavi s predhodnico pomeni večjo mero udobja in tudi prostora za prtljago. S 480 litri prtljažnika in možnostjo povečanja na skoraj poldrugi kubični meter, Fabia Combi skuša segati v spodnji srednji razred. Dizelski del motorne palete začenja 1,4-litrski trivaljnik, ki resnici na ljubo ni dorasel avtomobilu. Žvenketanje in votel zvok se poležeta le takrat, ko se stroj zavrti v optimalne vrtljaje, sicer pa krepko načenja ušesa voznika in potnikov. Solidnih zmogljivosti mu kljub na papirju šibki moči ne gre oporekati, tudi petstopenjski ročni menjalnik je zgledno natančen, poraba goriva pa je le neznatno nižja kot pri kakšnem večjem (štirivaljnem) motorju. Vse drugo je najbolj ali manj enako kot pri kombilimuzini, kar pomeni urejeno, vendar oblikovno nevpadljivo armaturno ploščo, redoljubno razmeščenost stikal, dobro oprijemljiv volanski obroč, solidno opremo pri najvišjem paketu in dokaj zmerno ceno. Od Fabie Combi se torej poleg umirjene zunanjosti ter prostorne in uporabne notranjosti sme pričakovati predvsem korektnost, ta pa je odvisna od izbora motorja in nalaganje opreme. Vse drugo bodo imeli pri Škodi priložnost (p)opraviti v naslednji generaciji.