Prav o tem so se včeraj pogovarjali Roman Glaser, direktor Perutnine Ptuj, ki je na prošnjo ministrstva za kmetijstvo letos vodila pridelavo v hmeljiščih Kmetijstva ter ministra Ciril Smrkolj in Tone Rop. Glaser je novinarjem dejal, da je država po pogodbi pokrivala Perutnini stroške, ki naj bi jih bilo do konca sezone za 900 milijonov tolarjev, s prodajo hmelja pa jih bo mogoče pokriti. Glaser je bil zadovoljen z delavci, odpuščenimi iz Kmetijstva, ki so jih v Perutnini začasno zaposlili do konca letošnjega oktobra. Po Glaserjevih besedah pa se Perutnina umika iz hmeljišč, saj najmanj obvlada prav zapletenost prodaje hmelja, sama pa ima dovolj drugih projektov. Stečajni upravitelj Kmetijstva zdaj začenja prodajati žičnice, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa bo oddajal v najem hmeljišča sama. Minister Smrkolj želi zagotoviti, da bi na hmeljiščih še naprej pridelovali hmelj in da bi v Sloveniji ohranili tradicijo pridelovanja hmelja. Zemljišča bi torej oddajali ali morda celo prodajali kmetom. Zamisel žalskega župana, da bi kmetje uskladili interese in združili denar za odkup oziroma najem hmeljišč na dražbah, se mu je zdela zanimiva. »Zadružništvo je ena od sprejemljivih rešitev, na pobudo pridelovalcev pa sem pripravljen v vladi tudi zagovarjati nadaljevanje stimuliranja pridelave hmelja in njegovega izvoza,« je dejal.