Kakor je Gorenjska znana po pridelavi krompirja in Primorska po oljkah, tako je Ptujsko polje znano po pridelavi čebule, ali kot v teh krajih rečejo, lüka. Središče pridelave rdeče čebule je Dornava, ki je znana po znamenitem srednjeveškem dvorcu. Za tradicijo pridelave čebule na območju Dornave skrbi Turistično-etnografsko društvo Lükari iz Dornave, ki ga že vrsto let vodi Marija Belšak. Letošnji že 16. lükarski praznik so pripravili v nedeljo, 23. avgusta, ko se je na prireditvi zbralo več kot 2000 obiskovalcev. Prireditev se je začela z odprtjem razstave kulinaričnih kmečkih dobrot, ki so jih pripravile tamkajšnje gospodinje. Seveda so jih pripravile z lükom. Med njimi je treba posebej omeniti lükarsko južino in lükarske sendviče, ni pa manjkalo niti slovitega golaža, pri katerem ima ob mesu glavno besedo lük. Ker brez posode ne gre, je znani lončar iz Filovcev Franc Zelko ob razstavi prikazal tudi izdelavo lončene posode. Po odprtju razstave se je dogajanje preselilo na osrednji prireditveni prostor na športnem igrišču OŠ Dornava. Tu so organizatorji pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopali: Pihalna godba Dornava, Dornavske Lükarce, Ljudski pevci Mejaši iz Leskovca, otroška folklorna skupina OŠ Dornava Mladi lükari, pevka Mili iz Dornave, Dornavski oktet, Pevke ljudskih pesmi DU Lenart in drugi. Obiskovalce in goste je tako kot ob odprtju kulinarične razstave pozdravila predsednica društva Marija Belšak, ki je poudarila, da želi društvo na tak način ohranjati lükarsko tradicijo tega kraja. O zgodovini pridelave lüka pa je spregovoril 82-letni Alojz Matjašič, ki je dejal: »Lük je bil cenjen, saj so ga v preteklosti ženske, lükarce, pletenega v vence prodajale po sejmih in po hišah vse do Gradca, Varaždina, Maribora in Murske Sobote in to ni bil lahek zaslužek. Venec, spleten iz žitne ali pšenične slame, je vedno vseboval po ducat oziroma dvanajst čebul.« Seveda so lükarce na prireditvi lük tudi prodajale (na fotografiji).