»Slovenci smo bili med zadnjimi v Evropi, ki smo spoznali hranilno vrednost krompirja, in še to pod prisilo. Cesarica Marija Terezija je morala namreč leta 1767 z Dunaja poslati dekret v deželo Kranjsko, da so začeti saditi krompir,« je dejal predsednik društva za pražen krompir Stane Menart, zadovoljen, da so spomenik lahko postavili ravno v svetovnem letu krompirja. Šenčur so za kraj postavitve izbrali, ker ima dolgo in bogato tradicijo pridelave krompirja, tu pa je nekdaj deloval tudi inštitut za vzgojo krompirja. »Spomenik Marije Terezije je tudi prispevek k razvoju turizma v Šenčurju, kar kaže že današnja množica ljudi, ki jih je sem prignala radovednost,« je še dodal Menart.