Namesto dragega hibridnega semena koruze pri Šlibarjevih ponovno sejejo sorte, pridelek 8000 kg zrnja na hektar pa je več kot zadovoljiv. Od strnih žit prevladujejo pira, pšenica in ječmen. Z ječmenom in pšenico pridelajo po 3000 kg zrnja na hektar, v ugodnih rastnih razmerah pa je pridelek večji. Monika in Gregor sta navdušena nad piro, ki jo pridelujejo šele nekaj let, zaradi odličnih lastnosti pri pridelavi (odpornost na povzročitelje bolezni) in predelavi (povpraševanje kupcev po izdelkih iz pire) pa bodo s setvijo nadaljevali. Najbolj priljubljena na kmetiji je ajda, ki pravzaprav botanično ne spada med žita, uporaba zrnja za moko pa ji daje prav ta pomen. V navadi je, da posejejo toliko ajde, da bo ajdove moke in kaše dovolj do naslednje žetve. Tradicija pridelave ajde na Gorenjskem je stara in Gregor pravi, da nekatere današnje slovenske sorte ajde izvirajo iz populacij črne gorenjske ajde, ki so jih žlahtnitelji dobili na njihovi kmetiji. Pridelek ajde je približno 1200 kg zrnja na hektar, to je za 200 kilogramov več od vsakoletnega slovenskega povprečja. V zadnjih letih ponovno sejejo proso, pridelek pa je bil nekoliko manjši kot pri ajdi.