Razmeroma ugodne razmere so prenekaterega sadjarja uspavale in kaj lahko se zgodi, da bo propadel, če ob vstopu Slovenije v EZ ne bo toliko usposobljen, da bo s stroškovno in cenovno konkurenčnostjo lahko zadržal svoj tržni delež na domačem in tujih trgih. Stoletna tradicija pridelave sadja in ugodne podnebne razmere omogočajo pridelavo več vrst sadja, ki je zaradi svoje kakovosti znano po vsej Evropi. Najpomembnejša sadna vrsta so jabolka, ki jih pridelujemo na 3.090 hektarih in jih letno pridelamo med 60.000 in 80.000 tonami. Poraba sadja nenehno narašča, vendar je ponudba še vedno večja od povpraševanja, tudi zato, ker ima porabnik v zadnjih letih možnost izbirati tudi eksotično sadje. Kot skoraj v vseh kmetijskih panogah je tudi za sadjarje značilna močna tradicionalnost, ki se kaže v tem, da sortiment prepočasi prilagajajo zahtevam svetovnega trga. V Sloveniji še vedno prevladujejo sorte jabolk idared, jonagold, gloster, zlati delišes, elstar in nekatere druge sorte. Sortiment je prilagojen prodaji na slovenskem trgu in izvozu na trge nekdanjih jugoslovanskih republik. Pridelava novih zanimivih sort, kot so braeburn, fuji in gala, je majhna. Raziskava je pokazala, da sodobni sadjarji, ki novo sorto sprejmejo med prvimi, zaradi velike razlike v ceni med novo in tradicionalnimi sortami, tudi veliko zaslužijo. Žal je teh sadjarjev le 2,5 odstotka. Med 10 in 12 odstotki je takih, ki novost sprejmejo zgodaj, večina sadjarjev pa šele, ko je nasadov neke sorte že toliko, da ponudba zadovoljuje povpraševanje. Kaže pa opozoriti na dodatno težavo, ki jo predstavlja dejstvo, da je potrebno za vse sorte plačati licenčnino, kar upočasni dostop do novih zanimivih sort in klonov.