Slovenski vinarji pa se prav pretirano ne trudijo z izvažanjem tudi zato, ker v Sloveniji vina enostavno ni dovolj. "Le leta 1982 je bilo zaradi visoke rodnosti vina preveč," pravi Vrečer. Cenenega vina za špricerje v Sloveniji ne pridelajo dovolj, uspešne kleti, kot so Radgonske gorice s svojim janževcem, pa zvrstna vina prodajo še pred koncem tekočega leta. "Razen zasebnikov in dveh večjih kleti vsi služimo z uvozom poceni vina iz Makedonije, le da tega nihče noče priznati," je odkrit Matjaž Pegam, direktor prodaje Vina Brežice. To podjetje sicer večino zaslužka nabere s prodajo brezalkoholnih pijač, med njimi tudi pijač znamke Schweppes; in to kljub iznajdljivim potegavščinam konkurentov, ki svoje izdelke opremijo s skoraj podobnimi nalepkami v isti barvi in jih potem pod npr. imenom Fresh prodajajo lahkovernim kupcem, ki si zaželijo švepsa. Kljub vsemu pa Vino Brežice dosega vidne rezultate tudi na čistem vinskem področju, saj je njihovo ledeno vino iz modre frankinje (letnik 1993) letos postalo prvak Slovenije. Dolenci nasploh iz leta v leto presenečajo s svojimi predikatnimi vini. "S predikati je čista izguba," pravi Pegam, ob prostem času tudi bobnar glasbene skupine Demolition group, "so pa dobra za imidž." Tudi slovenski kralj predikatov Stanko Čurin s Koga bi se težko pohvalil, da z njimi kaj dosti zasluži. "Na štantu sem jih brezplačno stočil za par tisoč mark, cela ta sejemska promocija pa me bo stala tam nekje osem tisoč," je razlagal v prisrčni prleščini, medtem ko je natakal svojega prvaka, laški rizling iz sušenega grozdja, vrhuški slovenske strokovne in politične vinske srenje. "To je bolj za poskušat, vino pa je treba piti," je na drugem koncu hale ob izvrstni kapljici slamnatega vina Edija Simčiča govoril Milan Jenčič, direktor trgovskega podjetja Vivat!, ki je pred leti pripeljal v Slovenijo francosko tradicijo pitja mladega vina beaujolais nouveau.