Organizatorji okrogle mize so želeli probleme še pred sprejetjem zakona o kmetijstvu (konec meseca bo šel v vladno proceduro, sprejet pa naj bi bil v prvi polovici letošnjega leta) predstaviti tudi vladnim predstavnikom, zato so predstavili konkretne predloge za rešitev ovir, s katerimi se kmetje najpogosteje srečujejo. Ker v obstoječih predpisih ni razvidno, kaj se šteje za dopolnilno dejavnost na kmetiji, so predlagali, da bi zajemali predelavo osnovnih kmetijskih pridelkov, predelavo lesa in gozdnih sadežev, dejavnosti, ki omogočajo boljše izkoriščanje obstoječe strojne opreme na kmetijah, dejavnosti, vezane na tradicijo in znanja na kmetiji ter turizem na kmetijah. Predlagajo tudi, da se z zakonom o kmetijstvu določi maksimalni obseg ali dohodek iz dopolnilne dejavnosti na posamezno kmetijo. Skupina omejitev obsega za vse dejavnosti pa ne bi smela biti nižja od ustvarjenega dohodka, ki bo omogočal zaposlitev eni osebi, ne glede na to, kakšne bodo druge omejitve.