V tednu dni sva se veliko naučila o tradicijah in navadah Mapučejev. Ob večerih in prižgani sveči, ki je osvetljevala sobico, v kateri je bila zbrana vsa družina z nama vred, smo se pogovarjali o legendah, ki govorijo o povezanosti Mapučejev z naravo. Eden od mitov, na primer, govori o pumi, ki naj bi vojščaka Mapučeja rešila pred Španci in ga nahranila s svojim lastnim ulovom. "Z živalmi se znamo pogovarjati," je pripovedoval papa Genaro, "če vidiš kakšno pumo, ji reci ,Marri marri, pen~i!' (Dober dan, prijatelj!), pa bo mislila, da si Mapuče, in te bo pustila pri miru." Tudi zvezde jim govorijo. Če se na primer izgubijo v temni noči, vprašajo nebo, kje so, in utrinek naj bi jim pokazal pot. "Kaj si sanjala danes zvečer?" me je nenadoma vprašala mama Herminda. Pa sem res sanjala, o prijateljici, kako da je bolna. "Nič ne skrbi, to pomeni le, da bo v prihodnosti še bolj srečna." Mapučeji prevajajo sanje, ki jim menda povedo prav vse - kdaj na pot, kdaj prirediti slavje za prijatelje, kdaj pobrati pridelek z njive in celo - kdaj umreti.