Po drugi strani pa na desni pol evropskega volilnega spektra gledamo kot na nekaj stalnega in manj prilagodljivega, kot smo tega vajeni pri socialdemokratih. In smo znova žrtev čisto navadnih predsodkov. Francija je vsa zadnja desetletja veljala za deželo, kjer je razkorak med levico in desnico največji. Nekaj zaradi dolge sence legendarnega De Gaulla, nekaj zaradi nekoč neverjetno močne komunistične partije. Navsezadnje je tudi maj 68 izbruhnil zaradi okostenelosti takratnega mandarinskega sistema, tako na univerzah kot v fabrikah. Nekoč je bilo... Pred dnevi je konservativni Le Figaro, francoski dnevnik z najvišjo naklado, objavil obširno anketo o »vrednotah desnega volilnega telesa«. Izidi so bili nepričakovani, naravnost šokantni. Prišlo je do treh jasnih ugotovitev. Prvič. Tako imenovani desni volilci imajo glede vrste vrednot, ki so tradicionalno značilne za levico, zelo podobne poglede kot njihovi klasični politični nasprotniki. Razlike in nasprotja se torej ne mehčajo samo na levi, temveč tudi na desni strani. Drugič. To se dogaja tudi zaradi globinske preobrazbe levega volilnega telesa, ki se vse bolj liberalizira. In tretjič. Sicer vedno tako konservativna in okorna francoska desnica je povsem prevetrila svoje vrednote. Med sabo tekmujejo človekove pravice in svobodno podjetništvo, tradicija in modernizem, ekologija in država in tako naprej. Za obrambo nacije kot prvo vrednoto se sicer zavzema celih 62% golistov, a manj kot četrtina drugih desnosredinskih volilcev. Za obrambo tradicije se ogreva 45% golistov in manj kot petina ostalih iz desne družine. Čisto pri vseh ključnih družbenih vprašanjih desni volilci večinoma menijo, da je med njimi in socialisti majhna ali minimalna razlika. Pri gospodarski politiki naj bi bil levo-desni konsenz kar 80% in celo glede družinske politike, ki je bila za desnico zmerom privilegirano mesto prestiža, 69% desnega elektorata ne vidi razhajanj z levico. Kar se tiče pozitivnih vrednot, so na prvem mestu človekove pravice (96%), na drugem podjetništvo (94%) in na tretjem lastnina (93%). Čisto skupaj se držita modernost (88%) in tradicija (85%). Religija si deli šele 14. do 15. mesto skupaj z decentralizacijo. Daleč najbolj negativen pojem med 33 izbranimi je ameriška kultura, ki jo pozitivno občuti samo 15% francoskih desnih volilcev. Drugi najbolj osovraženi subjekt je vsemogoča država z le 26% zagovornikov.