Marjana Štikarja, koroškega režiserja predstave “Duma”, ki je v soboto potekala na poti med vasmi Topolovo in Breg, smo vprašali, kako je nastal projekt. “Organizatorji celotnega projekta Unikum so me vprašali, če bi pripravil predstavo. Imel sem na razpolago več možnih lokacij zanjo, odločil pa sem se za Benečijo, svojo staro ljubezen, saj sem pri vas, na Lesah, predstavil Kaplana Martina Čedermaca. Tukaj smo tudi peli z zborom. Iskal sem motive tega kraja, kot je na primer emigracija.” Zakaj ste izbrali pesem Otona Župančiča “Duma”? “Gre za slovensko klasiko, ki pa je tudi sodobna, ni zaprta. Pove, da je svet velik in povsod se človek lahko počuti dobro.” Kakšne razlike vidite med Benečijo in Koroško? “Glavna razlika je v tem, da smo mi bolj vkoreninjeni, boljše so nas naučili slovenščine. Kot pri vas obstaja ambivalenca med tradicijo in modernizmom. Tukaj pa se mi zdijo ljudje bolj odprti, predvsem zato ker je naša regija preveč ‘verderbana’ zaradi turizma. Če prihaja preveč ljudi, potem prostor postane neka turistična fabrika. In to je slabo.”