pe je mestece na pol poti med Apeldoornom in Zwollejem. Tam stoji eno samo razsežno poslopje tovarne Tomos Nederland Trading Company B.V. Industrijski slog s konca 50. let. Dobro desetletje pozneje so stavbo v enakem slogu razširili in takšna je ostala doslej, ko se ji počasi spet obeta obsežnejša prenova. Zaposlenih je devetindvajset ljudi, približno polovica jih je v neposredni proizvodnji. Malo. Ali pa ne, saj zdaj sestavijo že približno 10.000 mopedov letno. Res pridejo vsi, ali skoraj vsi deli iz Kopra, a so večinoma pobarvani samo z osnovnim nanosom in jih lakirajo v Epeju. Tako se lažje prilagodijo zahtevam trga in ugodijo željam po manjših serijah posebnih barv. V Tomosu Nederland sestavljajo kakšen ducat različic, natančno število je težko ugotoviti, ker so zelo domiselni in si z zamenjavo delov, dodatno opremo in drugačno barvo kar sproti izmišljajo nove izdelke. Eden mnogih Henkov v tovarni, Henk Buiter, je generalni direktor. V tovarni je devetnajst let in njegov staž nikakor ni najdaljši; kar šest zaposlenih je tam že več kot dvajset let. Buiter je zanimiv možak, zelo prodoren in poln zamisli tako za proizvode kot za tehnologijo in prodajo. V majhnem kolektivu ima odlične osebne odnose z vsakim zaposlenim posebej in ta optimistični duh hitro občutiš. Malo se še pritožujejo nad nerednostjo dobav iz Kopra, a v isti sapi pravijo, da se zadeve vedno bolj urejajo. Še druga težava je v tem, da sicer hitro zavohajo nove tržne zahteve in priložnosti, potem pa se morajo zelo potruditi, da prepričajo mnogo večji in bolj zapleten matični kolektiv v Kopru. Vsekakor jim verjamem, da so zamisel in prototip električnega zaganjalnika, zamisel novega revivala in še marsikaj njihovi. Ne rečem Buiterjevi, ker je mnenja, da za vsem stoji pač Tomos. Ta ponos na znamko, na njeno tradicijo in kakovost izdelkov je neverjetno močan. Ampak Buiter pravi, da lahko res dobro prodajaš samo tisto, v kar verjameš. Drugače pa zamenjaj proizvod ali delovno mesto.