Ljudje, ki delajo v medicini, so navajeni misliti in operirati s kategorijami, ki so tipične za medicino, kjer je vse jasno, usklajeno in dogovorjeno. Ko se srečajo s področjem, kjer tega ni, se pojavi element dvoma in strahu, čeprav bi morala medicina komplementarno medicino, glede na njeno tradicijo in izkušnje, vključiti vase kot podsistem.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Ljudje | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| delajo | delati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| v | v | predlog; mestnik |
| medicini | medicina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| so | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani |
| navajeni | navajen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik |
| misliti | misliti | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
| in | in | priredni veznik |
| operirati | operirati | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
| s | z | predlog; orodnik |
| kategorijami | kategorija | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| so | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani |
| tipične | tipičen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik |
| za | za | predlog; tožilnik |
| medicino | medicina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| kjer | kjer | podredni veznik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| vse | vse | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| jasno | jasen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| usklajeno | usklajeno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| in | in | priredni veznik |
| dogovorjeno | dogovorjen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| Ko | ko | podredni veznik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| srečajo | srečati | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| s | z | predlog; orodnik |
| področjem | področje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik |
| kjer | kjer | podredni veznik |
| tega | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik |
| ni | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| pojavi | pojaviti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| element | element | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| dvoma | dvom | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
| in | in | priredni veznik |
| strahu | strah | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
| čeprav | čeprav | podredni veznik |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| morala | morati | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol |
| medicina | medicina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| komplementarno | komplementaren | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik |
| medicino | medicina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| glede | glede | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| na | na | predlog; tožilnik |
| njeno | njen | svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, ednina, ženski spol svojine |
| tradicijo | tradicija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| in | in | priredni veznik |
| izkušnje | izkušnja | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
| vključiti | vključiti | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
| vase | vase | povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost |
| kot | kot | podredni veznik |
| podsistem | podsistem | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |