Navedbe pritožnice so v postopku ocenjevanja ignorirane, tako tudi pritožbena navedba, da je neutemeljeno očitati pomanjkanje strokovnosti v zadevi Kt ..., saj je ta spis predodeljen na drugega tožilca, zato tožnica tudi ni mogla kakorkoli vplivati na izid. O tej pripombi sploh ni bilo odločeno. Prav tako tudi ne o ugovornih navedbah, da negativne tožilske odločitve sopodpisuje vodja, zato je presoja, da gre za enostranske tožničine odločitve, neutemeljena. Kriteriji za oceno tožilske službe sploh niso precizirani, odločitev sploh nima formalnih sestavin, manjka obrazložitev in ni jasno, na podlagi česa tožnica ne izpolnjuje pogojev za redno napredovanje v plačilnem razredu in ni jasno, kako so ti kriteriji ovrednoteni in v kakšnem razmerju mora te kriterije pregledani izpolnjevati, da doseže nivo napredovanja. Zgolj abstraktni kriteriji, ki so merljivi v konkretnem pregledovanju, niso pošteni. Kaj pomeni konkretno ocenjevalno obdobje, ki sodi v času sodnih počitnic (od 1. 7. do 30. 9. 2007) napram celotnemu ocenjevalnemu obdobju treh let in 9 mesecev ob dejstvu, da tožnica izpolnjuje druga dva kriterija o obsegu dela in pravočasnosti. Tožnico preseneča takšna odločitev glede na dejstvo, da je tožnica tožilka že deset let, z izkušnjami na gospodarskem oddelku, z izobraževanjem tako tukaj kot v tujini, z dosedanjimi pozitivnimi ocenami, medtem ko drugi tožilci v primerljivih pogojih napredujejo tudi že v naziv svétnika (tožnica je starost 45 let dopolnila že pred ocenjevanjem 1. 5. 2007). Zato je nerazumen dispoporc med takšno ugotovitvijo in neutemeljeno zavrnitvijo zaradi neizpolnjevanja pogojev za redno napredovanje v plačilnem razredu. Tudi ne gre prezreti, da pri odločanju o dolžini letnega dopusta zaporedoma tožnici pripada vrsto let največje število dni za delovno uspešnost, kar je razvidno iz odločb o dolžini letnega dopusta za posamična leta, konkretno za leto 2008. Pozitivna odločitev, da kandidat izpolnjuje pogoje za napredovanje, pa naj bo še tako pavšalna, še zadostuje in je sprejemljiva, dočim neprecizna obrazložitev negativne odločitve pa pomeni skriti vir diskriminacije.