Pri tem je zanimivo, kako podobne zadeve obravnava nemška sodna praksa, ki temelji na kontinentalnem pravu. Tako je npr. stališče vrhovnega sodišča ZRN, da tisk zadosti načelu skrbnosti, če tedaj, ko svojo publicistično dejavnost glede na vsebino, resnico in zanesljivost izjav, ki jih razširja, preveri s sredstvi, ki jih ima na voljo (Vrhovno sodišče ZRN, Damm/Kuner, 1991). Še bolj pa je zanimivo stališče istega nemškega vrhovnega sodišča, ki pravi: »Če zaradi aktualnosti obstaja še prav poseben interes za seznanitev javnosti z določeno informacijo, je mogoče skrbnosti oz. dolžnosti govoriti samo resnico posvetiti manj pozornosti kot v tistih primerih, ko tisk poroča o dogodkih, ki so že dolgo časa v javni razpravi. Tudi v tem primeru je pomembno, ali se izjava nanaša na v bistvu politične, gospodarske ali družbene zadeve ali pa zadeva samo zasebno oz. intimno področje tretje osebe.« (Vrhovno sodišče ZRN, Damm/Kuner, 1991). Iz tega izhaja, da je potrebno ločiti družbeno pomembne gospodarske in politične dogodke od drugih in seveda tudi javne osebnosti političnega, gospodarskega in družbenega življenja od drugih oseb.