Dr. Aleš Štrancar je postal podjetnik na tipično slovenski način. Ostal je brez službe in zajadral v podjetništvo. Vse drugo pri njem je za naše podjetniško okolje netipično. Je doktor znanosti, vodi biotehnološko podjetje, poslovno idejo je uresničil s pomočjo tveganega kapitala, njegovo podjetje je v zadnjih petih letih pridobilo v Ameriki več patentov kot vse slovenske univerze in inštituti skupaj. In to je šele začetek. BIA Separations bi ob stimulativnem okolju lahko v nekaj letih postalo eno vodilnih biotehnoloških podjetij na svojem področju na svetu. Dr. Štrancar, kako da ste kot eden redkih raziskovalcev zamenjali univerzitetno kariero s podjetniško? Začel sem kot mladi raziskovalec na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo pri takratni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Tam sem delal tri leta, vse do magisterija, ko sem moral oditi. Na srečo je bil kolega dr. Domen Leštan eden od ustanoviteljev podjetja BIA in me je zaposlil v tem podjetju. Po mesecu in pol je predlagal, da prevzamem direktorsko mesto. Direktor sem postal 1. januarja 1991. Med obema zaposlitvama sem bil še sodelavec nemškega podjetja Knauer iz Berlina. Z njimi sem se dogovoril, da so mi namesto plačila dali instrument tekočinski kromatograf in tega sem pozneje vložil kot lastniški delež v podjetje BIA. Instrument je bil takrat vreden okrog 30 tisoč evrov. Če ne bi izgubili službe na univerzi, verjetno nikdar ne bi imeli podjetja? Hvala bogu, da sem moral iti. Sicer bi verjetno za vedno ostal tam. Bi bilo lažje delati na univerzi kot voditi biotehnološko podjetje?