Trditev, da nam podatek, da si v Sloveniji avtomobila ne more privoščiti le 2 odstotka gospodinjstev, počitnice pa so nedosegljive za kar 32 odstotkov gospodinjstev, kaže »tipično slovenski odnos do avta« in napačen odnos do (materialnih) dobrin, je iz trte izvita. Avto danes ni več nikakršno razkošje, temveč nuja, podatek, da 44,1 odstotka prebivalcev Slovenije lani ni odšlo na nobeno potovanje, pa kaže na resničen socialni položaj, ki vlada v naši državi, in prikrito revščino. Ne glede na to, da je v tretjem četrtletju leta 2006 odšlo 55,9 odstotka prebivalcev Slovenije na okoli 1,9 milijona zasebnih potovanj, da slovenske turistične agencije sporočajo, da prodaja daljših in krajših – bolj ali manj eksotičnih potovanj – presega vse pričakovanje in podira vse rekorde, in da je veliko ljudi, ki si enkrat na leto privoščijo daljše, dvakrat pa krajše počitnice, je vse to zgolj privid raja. Nad vsemi temi številkami se namreč kot grožnja dviga podatek, da je med omenjenimi 44,1 odstotka prebivalci Slovenije, starimi več kot 15 let, ki niso odšlo na nobeno zasebno potovanje, kar 30,45 odstotka priznalo, da si tega niso mogli privoščiti iz finančnih razlogov. Počitnice si torej privoščijo le premožni. Podatek vsekakor zbuja skrb, zlasti če začnemo ob tem računati, koliko otrok je odvisnih od ljudi, ki si niso mogli privoščiti dopusta, koliko otrok ni videlo morja, kaj šele da bi v njem uživali.