poznavalce vsaj zaradi dvojega – velikih uspehov v znanosti, ki jih je preveč, da bi jih našteli, in zaradi raziskav, zakaj je med ženskami tako veliko talentov in tako malo znanstvenic. Pravi, da je znanost spolno nevtralna, da ženske niso nič manj sposobne za znanstvena področja, ki veljajo za tipično moška, da pa jih večinoma ustavijo že na prvih stopničkah. Za svoje trditve, da je mogoče tudi drugače, je najboljši dokaz ona sama: projekt 5. okvirnega programa EU, ki ga je na Inštitutu Jožef Stefan koordinirala s kolegico Nado Lavrač, je končala mesec pred sinovim rojstvom, na sklepno poročanje ekspertne komisije EU Enwise, ki se ukvarja s položajem znanstvenic v srednji in vzhodni Evropi, pa je pripeljala devetmesečnega sinka, ki ga je še dojila – in komisija ji je plačala varuško!